Na MO Kranj so bili sporočila službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko o finančni podpori gradnji parkirišča P+R Zlato polje zelo veseli. Dela bodo, kot napovedujejo, začeli že marca. Predvidoma do septembra naj bi zgradili 56 parkirnih mest. To bo prvo kranjsko parkirišče »parkiraj in prestopi«. Spodbujalo naj bi vsakodnevne in občasne obiskovalce gorenjske prestolnice, da vozilo parkirajo na obrobju mesta na Zlatem polju, do središča pa se nato sprehodijo, prestopijo na avtobus ali sedejo na kolo. Kot pravijo na MO Kranj, predvidevajo, da bodo parkirišče uporabljali predvsem dnevni uporabniki, ki prihajajo v Kranj na delo ali v šolo, s parkirišča pa bodo pot nadaljevali z bolj trajnostnimi oblikami mobilnosti. V občini želijo tako zmanjšati promet v ožjem središču, razbremeniti gosto poseljene površine in zagotoviti dodatna parkirna mesta.
Pomemben korak k trajnostni mobilnosti
Med 56 parkirnimi mesti naj bi bila tri namenjena gibalno oviranim, šest jih bo predvidoma opremljenih s polnilnicami za električna vozila. Na parkirišču bodo tudi servisni objekti, na vzhodnem delu parkirišča pa je predvideno postajališče KRsKOLESOM z 20 priklopi za kolesa z dostopom do pločnika in kolesarske steze na Koroški cesti. Izvajalca del so že izbrali z razpisom, gradnja se bo začela najpozneje do marca, ob ugodnih vremenskih razmerah pa bi naj trajala predvidoma 180 dni, torej do septembra, napovedujejo na občini. Projekt je vreden skoraj 858.000 evrov, z dobrimi 553.000 evri pa ga sofinancirata Republika Slovenija in evropski sklad za regionalni razvoj.
Andrej Zalokar iz društva Rekreatur, ki je ena gonilnih sil razvoja trajnostne mobilnosti v tem delu Gorenjske, gradnjo parkirišča podpira. Prepričan je, da se bo kolesarsko omrežje v Kranju in okolici tudi po zaslugi te pridobitve še bolj intenzivno razvijalo. »Razvejana kolesarska mreža in pogost javni promet pa sta ključnega pomena, da bo parkirišče zaživelo,« je prepričan Zalokar. Ob tem omenja potrebo po dražjih parkirninah v centru mesta, ki sicer uporabnikom niso pogodu, so pa pomemben dejavnik pri odločanju za parkiranje avtomobila na obrobju. Meni, da ima Ljubljana na tem področju dobro delujoč sistem, ki je Kranjčanom lahko zgled, kljub temu da ima v primerjavi z Ljubljano Kranj bistveno slabše obvoznice.
Dodatna parkirišča, a na Planini jih še vedno primanjkuje
Nekoliko boljše razmere za parkiranje imajo po novem tudi prebivalci nekaterih blokovskih naselij, saj je mestna občina konec lanskega leta uredila dodatnih 30 parkirnih mest na treh lokacijah. V Ulici 1. avgusta so poleg obstoječega parkirišča zgradili skupno 16 novih parkirnih mest z asfaltno površino, omejeno z betonskimi robniki, in odvodnjavanjem meteorne vode. Ob novi parkirni površini so vzpostavili še novo, širšo tlakovano pot, na obstoječem parkirišču pa obnovili talne označbe z dvema dodatnima parkirnima mestoma za invalide, so sporočili. Več parkirnih mest je tudi v Gradnikovi ulici, kjer so zgradili pet novih parkirnih mest, prav tako na Cesti 1. maja, kjer je deset novih parkirnih mest za bočno parkiranje.
Celotno sosesko Planina, ki se deli na več naselij in sega v več krajevnih skupnosti, sicer pesti hudo pomanjkanje parkirišč, na kar smo v Dnevniku že večkrat opozorili. Dodatna parkirna mesta so zato dobrodošla, a kot nas je opozoril predsednik KS Planina Sandi Ržen, vsem potrebam še vedno ne zadostujejo. Prebivalci Planine so bili ob kar nekaj parkirnih mest, ko so pristojni med bloki in stolpnicami zarisali intervencijske poti, tako da bi po njegovih besedah zagotovo potrebovali vsaj še dodatnih 30 do 40 parkirnih mest. Kot je v preteklosti opozoril kranjski arhitekt Aleš Peternel, je ob gradnji soseske Planina veljal standard 0,7 avtomobila na stanovanje, zdaj pa vsakemu stanovanju v povprečju pripada vsaj avtomobil in pol.
