Pred osmimi leti so Francozi v Sofiji v finalu evropskega prvenstva preprečili slovenskim odbojkarjem končno slavje. S tem pa so se grenka razočaranja za slovensko ekipo šele začela, saj so bili francoski odbojkarji zanje usodni tudi leta 2020 na olimpijskih kvalifikacijah v Berlinu. Slovenija je vodila že z 2:0 v nizih, a so se na koncu veselili francoski odbojkarji, ki so dobro leto in pol pozneje v Tokiu postali olimpijski prvaki. Prav tako je francoska reprezentanca slavila tudi predlani na tekmi za tretje mesto v ligi narodov. V letošnji sezoni sta ekipi med seboj odigrali dve tekmi, v ligi narodov je s 3:1 slavila Slovenija, na turnirju za Wagnerjev memorial na Poljskem pa Francija. »Zanima nas le zmaga! To je naš edini cilj. Želimo zmagati na zadnji tekmi evropskega prvenstva, to nam ni uspelo še nikoli,« je bil pred sobotno tekmo odločen Jani Kovačič, odlični slovenski prosti igralec, ki je med najbolj zaslužnimi, da se je slovenska kolajna domov vrnila z bronasto kolajno.
Z Vinčićem na mestu podajalca
Pot do bronaste kolajne je bila vse prej kot lahka. Tekmo je na mestu podajalca začel Dejan Vinčić, ki je v petek prišel v Rim na svoj 37. rojstni dan namesto poškodovanega Gregorja Ropreta. Izkušeni Vinčić je, čeprav je imel le en skupni trening s soigralci, v prvih dveh nizih odlično razigral soigralce, ki so bili navkljub slabšemu sprejemu od svojih nasprotnikov izredno učinkoviti v napadu in v bloku.
Nadaljevanje za izbrance Gheorgheja Cretuja ni bilo več tako uspešno. Čeprav francoski odbojkarji v zadnjih šestih tekmah nikoli niso prišli do zmage, ko so izgubili uvodni niz, tokrat so zaostajali celo za dva, so v tretjem in četrtem nizu prevladovali na igrišču. Odličen sprejem iz prvih dveh nizov so unovčili tudi v napadu. Razigral se je njihov najboljši igralec Earvin Ngapeth, ki na tem prvenstvu zaradi težav s kolenom ni igral veliko. Andrea Giani, Italijan na francoski klopi, ki je bil pred osmimi leti v Sofiji še slovenski selektor, je zadel tudi z menjavo na korektorskem položaju, ko je Stephana Boyerja zamenjal Jean Patry. Na drugi strani slovenski napad zaradi vse večjih težav na sprejemu ni bil več tako učinkovit, manjkale so tudi točke z blokom.
Možič za končno zmago
Dobitnika bronaste kolajne je odločal peti niz. V njem so slovenski odbojkarji prvi prišli do dveh točk prednosti (6:4), ki je niso več izpustili iz rok. Izkušeni Vinčić je na sebi lasten način priboril prvo od treh zaključnih žog, že prvo pa je s svojo 26. točko na tekmi izkoristil Rok Možič. Zanjo je bil najbolj zaslužen že omenjeni Kovačič, ki je čudežno rešil že »izgubljeno« žogo, ki jo je nato Tine Urnaut podal do Možiča, od francoskega bloka pa se je odbila v avt. Za slovenski bron.
»Občutek je podoben kot po finalu. Zelo pomembno je, da smo zmagali in tekmovanje zaključili z zmago. Pred tekmo smo se v vodstvu reprezentance pogovarjali, da je morda celo lažje zmagati polfinale kot tekmo za bron. Fantje so pokazali izjemen značaj, še posebej, ko so nasprotniki zares pritiskali ter nas skušali vreči iz ritma. Vseskozi so verjeli v zmago in ta uspeh je posledica dela skozi vse poletje. To je ekipni duh, ki smo ga gradili. Čeprav smo imeli čez vse poletje veliko težav, od poškodb do potovanj in improvizaciji v sistemu igre, so fantje vedno pokazali svoj značaj. Imeti moraš pogum, da sprejemaš vse te izzive in ne pozabite, premagali smo olimpijske prvake,« po bronasti kolajni ni skrival navdušenja nad svojimi izbranci slovenski selektor Gheorghe Cretu.
Poljaki do drugega naslova evropskega prvaka
Poljska je na svoj drugi naslov evropskih prvakov čakala vse od leta 2009, ko je v Turčiji v finalu premagala Francijo. Na zadnjih štirih EP ji je uvrstitev v finale vedno preprečila slovenska reprezentanca, dvakrat v polfinalu, po enkrat pa v četrtfinalu in v repesažu za uvrstitev v četrtfinale. V Rimu so v četrtek slovenskim odbojkarjem vrnili za vse dosedanje poraze, v finalu pa so na kolena spravili še Italijane s 3:0 (20, 21, 23), ki so bili boljši od njih lani v finalu svetovnega prvenstva v Katovicah. Do evropskega naslova so prišli brez poraza, z le tremi izgubljenimi nizi. Najboljši igralec finalnega obračuna je bil Wilfredo Leon, ki je dosegel 13 točk in bil tudi izbran za najboljšega igralca prvenstva. Trinajst točk je za Italijo dosegel tudi Daniele Lavia.
