Umrl je Sašo Hribar. Legendarni radijski voditelj, osrednja osebnost Radia Ga Ga, se je v petek nenadoma poslovil v starosti 63 let.
Njegov izvirni humor je zaznamoval slovenski javni prostor. Z radijsko in televizijsko satiro se je loteval aktualnih političnih in družbenih problemov, z imitiranjem politikov je razgaljal njihova sprenevedanja, plitkosti in neumnosti. V satiričen kontekst je postavljal tudi druge javne osebnosti, izogibal se ni niti humorni obdelavi svojih sodelavcev z radia in televizije. Že v uvodni minuti petkove oddaje Radia Ga Ga, v kateri je dopoldan še sodeloval, je Hribar napravil einsteinovski preskok: »Prostor se je skrčil in čas razširil,« je dejal, nato pa se je v značilnem retoričnem rafalu, v eni sapi, pošalil iz Marjana Šarca, Joca Pečečnika, Slavka Bobovnika in Mojce Mavec. V satiričnem kotlu je s sodelavci po vrsti premešal še Tanjo Fajon, Pavla Ruparja, Ilinko Todorovski in Sreča Katono. Umanjkal ni niti ikonični Miro Serpentinšek - pa se je oddaja komaj začela. Resnični in imaginarni liki, ki jih je Hribar s svetlobno hitrostjo dolga leta razvijal v oddaji, so postali nepogrešljivi del slovenske kulturne krajine.
Politike je postavil v ljubko luč
Aleksander Sašo Hribar se je rodil v Celju, študiral je metalurgijo, kot povezovalec programa na slovenskem Radiu je delal od leta 1985. Sprva se je, kot je sam povedal, specializiral za osmrtnice. V nočnem programu je eksperimentiral in nekoč si je sogovornika kar izmislil - z izjemnim imitiranjem lika imaginarnega bioenergetika je pritegnil številne poslušalce. Iz teh zasnov je nastala radijska oddaja Radia Ga Ga, ki je bila prvič predvajana 6. aprila 1990. »Leta in leta sem se ukvarjal, kako bi naredil interaktivno oddajo, nekaj podobnega Butnskali, ki bi potekala v živo,« je leta 2020 v intervjuju za Nedeljski Dnevnik opisal začetke. »Začeli smo se pogovarjati, vendar je bilo veliko dvomov, češ da ni mogoče vsak teden narediti oddaje, v kateri se improvizira brez scenarija. Sam sem vedel, da se da iz vsakega lika, če mu dodaš veliko osebnostnih lastnosti, narediti zgodbo.« Prva verzija oddaje je trajala dolgih osem ur. Gradiva za satiro pa je bilo vedno dovolj. »Politika je postala vulgarna, izgubila je altruizem, ponos, dostojanstvo, poštenje, zato sem naredil preobrat in jih v oddaji naredil bolj ljubeče, bolj človeške,« je opisal svoj ustvarjalni proces. »Predstavljam jih v ljubki luči, čeprav se iz njih zafrkavam. Iz njih sem naredil plišaste živalce.« V resnici je politike razgaljal do kosti.
Humorne, a smrtno resne intervencije
Na začetku 90. let se je Hribar predstavil tudi na malih ekranih, kjer je nastopil kot voditelj tedaj priljubljene oddaje Titanik in pozneje še kot voditelj kompleksne televizijske oddaje Hri-bar. Leta 2006 je za izjemne dosežke na radiu in televiziji prejel prestižno Ježkovo nagrado.
Bil je član programskega sveta RTV Slovenija in nato član novega Sveta RTV Slovenija. V zadnjih letih se je večkrat neposredno izpostavil kot kritik politične ugrabitve in zlorabljanja javne radiotelevizije. V Dnevniku smo redno objavljali njegove humorne, a hkrati smrtno resne intervencije v večkrat duhomornih razpravah na vrhu RTVS. »Ko sem kot svetnik gledal, kdo ima na RTV partijsko izkaznico – a veste, da lahko samo sumim za enih par, nisem pa našel nikogar,« se je nekoč odzval na nenehne očitke, da je javna radiotelevizija prežeta s komunistični ideologijo. »Poznam pa ogromno ljudi, ki so krščeni, obhajani in birmani. RTV je mnogo bolj katoliška institucija kot komunajzerska.« S slovesom Saša Hribarja RTV Slovenija ne bo več enaka. Internetne objave so bile v petek zvečer polne ganljivih besed. »Zapustil nas je eden najbolj znanih radijskih glasov, izjemen retorik in satirik. Iskriv kolega...« so sporočili radijski kolegi. »Radijski velikan. Pionir, genij, Človek,« so zapisali.
Preberite še:
