Med podjetji, ki so jo v poplavah odnesla najslabše, je družba KLS Ljubno, ki zaposluje okoli 250 ljudi. »Voda se je umaknila, a še vedno smo brez vsega. Vsa proizvodnja je uničena. Čaka nas dolgoletna sanacija, tovarno bomo morali zgraditi tako rekoč na novo,« je dejal direktor in solastnik podjetja Bogomir Strašek.
Vrednost škode na strojih in opremi je po njegovih ocenah med 30 in 50 milijonov evrov, poslovna škoda pa znaša nekajkrat več. »Pri tem mislim izgubo trga, kupcev. Nekaj mesecev namreč ne bomo mogli dobavljati,« je dejal. Opozoril je tudi na posledice prekinitve njihove proizvodnje za celotno avtomobilsko industrijo, saj imajo med dobavitelji istovrstnih izdelkov 17-odstotni delež.
Prostore podjetja že čistijo, pri čemer jim težave povzroča pomanjkanje tehničnih sredstev. Kdaj bi lahko znova zagnali proizvodnjo, je po njegovih ocenah še prezgodaj ugotavljati.
Proizvodnja stoji tudi v družbi Tab iz Mežice. Danes so začeli s čiščenjem proizvodnega obrata v Žerjavu, v naslednjih dneh bodo začeli tudi s čiščenjem obrata v Črni na Koroškem. Prednostna naloga je v vseh obratih zagotoviti pitno vodo, elektriko in cestne povezave, slednje so trenutno največji izziv, so sporočili iz družbe. V Tab Mežica škodo na infrastrukturi in opremi ocenjujejo na več milijonov ali celo več deset milijonov evrov. Proizvodnjo na Prevaljah bi lahko po sedanjih ocenah zagnali v sredo, 16. avgusta, v Žerjavu pa v ponedeljek, pet dni pozneje. Kdaj bi lahko v celotnem obsegu zagnali proizvodnjo v Črni na Koroškem, še ne znajo oceniti.
V družbi BSH hišni aparati Nazarje so po poročanju časnika Finance utrpeli za več deset milijonov evrov škode. Proizvodnjo je poplavilo v celoti, do strojev se šele prebijajo. Direktor družbe, kjer je vodna ujma v petek v nekaj minutah poplavila prostore v višini dveh metrov, Boštjan Gorjup, je povedal, da so se dogovorili, da bo vlada omogočila subvencioniranje čakanja na delo.
V mežiškem podjetju Cablexu-M, kjer so prostori povsem uničeni, so po navedbah Financ do nadaljnjega podaljšali kolektivni dopust. Ker še niso mogli začeti čistiti, tudi škode še niso mogli začeti ocenjevati. Najbolj kritične kupce bodo skušali oskrbeti tako, da bodo proizvodnjo vsaj deloma preselili v druge poslovne enote po Sloveniji.
V družbah Sij Metal Ravne in Sij Ravne Systems iz skupine Slovenska industrija jekla (Sij) so po navedbah iz krovne družbe Sij večjo škodo zaradi poplav preprečili. Reka Meža je sicer poplavila manjši del enega od proizvodnih obratov podjetja Sij Metal Ravne in laboratorije v družbi Sij Ravne Systems, posledice razlitja pa že odpravljajo. Bodo pa proizvodnjo v obeh koroških podjetjih iz skupine vnovič zaganjali počasi, glede na razpoložljivost zaposlenih, ki so jih izredne vremenske razmere hudo prizadele. V Siju proučujejo tudi možnosti za dodatno pomoč zaposlenim za odpravo posledic naravne nesreče. Izziv za družbi in celotno koroško gospodarstvo so po Sijevih pojasnilih tudi omejene oziroma prekinjene logistične poti.
Lek zaposlene na Prevaljah obvešča, da se začetek proizvodnje zamika do nadaljnjega. «Vodje poskušajo vzpostaviti stik z vsakim zaposlenim glede trenutnih dejavnosti. Če stika še niso uspeli vzpostaviti, prosijo zaposlene, da se, če imajo to možnost, sami povežejo z vodjo. Na podlagi ocene razmer bodo zaposleni o začetku proizvodnje pravočasno obveščeni,« so dodali.
V preboldski družbi Bisol, ki med drugim proizvaja fotonapetostne module, so škodo ocenili na 30 milijonov evrov. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, bo proizvodnja predvidoma prekinjena več mesecev, dobave fotonapetostnih modulov in ostalih solarnih komponent pa bodo do nadaljnjega onemogočene. »S sanacijo se ukvarjamo že od ranih sobotnih ur, danes poteka tretji dan,« je dejal predsednik uprave Bisol Group Uroš Merc. Sanacija škode v proizvodnih prostorih, ki sicer ne ležijo na poplavnem območju, po njegovih besedah poteka intenzivno, v skladiščnih prostorih pa voda še vedno sega najmanj meter visoko, zato je dostop onemogočen. Delavci so na kolektivnem dopustu, o nadaljnjih ukrepih pa jih bodo še obvestili, so sporočili. Ob tem so opozorili na razsežnost posledic za celotno gospodarstvo in pozvali k takojšnji pomoči v obliki nepovratnih finančnih sredstev.
V poslovni enoti Cinkarne Celje v Mozirju, ki proizvaja praškaste lake in trdne dodatke, je poplavilo del proizvodnih in skladiščne prostore, zato je družba za dobave iz tega obrata razglasila stanje višje sile. Kot so sporočili prek spletnih strani Ljubljanske borze, gospodarsko škodo na uničenih zalogah surovin in gotovih izdelkov ocenjujejo nad med 510.000 in 620.000 evrov. Ostale škode še ni mogoče oceniti, bo pa predvidoma manjšega obsega. Danes bodo po pregledu linij in odpravi okvar na nekaj elektromotorjih in črpalkah proizvodnjo poskusili znova zagnati. »Družba do vzpostavitve normalnih razmer ter nadomestitve izgubljenih zalog surovin, embalaže in proizvodov iz navedene poslovne enote ne bo mogla zagotavljati pravočasnosti že dogovorjenih dobav oziroma bodo odpreme količinsko manjše od že potrjenih količin,« so zapisali. Na celjski lokaciji, kjer ima družba večino proizvodnje, škode ni bilo.
V Termah Čatež, kjer so večjo škodo uspeli preprečiti, so danes znova odprli bazene v poletni termalni rivieri. V torek bodo odprli še zimsko, posebne učinke na poletni rivieri, kot so tobogani, valovi in masažni bazeni, pa bodo postopoma odpirali v naslednjih dneh, so sporočili. V Thermani Laško so pojasnili, da imajo nižje ležeče prostore še vedno v celoti poplavljene, zato škode še niso mogli začeti ocenjevati.
V družbi Lotrič Meroslovje iz Selc so jo medtem odnesli brez večje škode. Kot so pojasnili, so v petek sicer ustavili delo in se pripravili na poplave, ki pa njihovega območja niso prizadele. Danes tako nemoteno nadaljujejo delo.
Tudi v Domelu v Železnikih po poročanju Financ večje škode niso utrpeli.
GZS: Posledice poplav bodo za gospodarstvo ogromne
»Cilj je, da čim hitreje vzpostavimo gospodarstvo na prizadetih območjih,« je povedal gospodarski minister Matjaž Han. »V družbah z veliko škodo se predlaga 100-odstotno subvencioniranje, v tistih, ki so vezane na poškodovane družbe, pa 80-odstotno,« je povedal v današnji izjavi za medije.
»Cilj je financiranje dela v celoti v času, ko proizvodnje stojijo, ter omogočanje likvidnostnih posojil SID banke in podjetniškega sklada glede na velikost podjetja, da prebrodimo približno pol leta,« je dejal Gorjup. Kot je dodal, so se na sestanku, na katerem je bil navzoč tudi minister za delo Luka Mesec, dogovorili za sofinanciranje po obstoječih shemah do 60 odstotkov nakupa nove opreme.
Po Hanovih besedah bodo od vlade skušali čim prej dobiti zeleno luč, da lahko pripravijo konkretne predloge in da lahko o njih čim prej odloča parlament. »Časovnica je sicer zelo vprašljiva, ne bo tako hitra, kot si lahko nekateri predstavljajo, zato je pomembno, da hitro in konkretno sprejmemo ukrepe,« je še dejal Han.
Gorjup je opisal, da so v njihovi družbi tako začeli čiščenje glavnih poti, opreme in strojev, saj zasušeno blato predstavlja veliko težavo za njihovo opremo. Prizadevajo si, da bi rešili čim več stvari, saj bi sicer lahko prišlo do dolgoročnega izpada poslovanja.
Vzpostaviti bo treba tudi prometno infrastrukturo, pri tem pa bo treba po Gorjupovih navedbah skupaj z infrastrukturnim ministrstvom pritisniti na vse institucije, da do tega s pomočjo Evrope pride v nekem doglednem času. »Naša naloga je, da odreagiramo in da poskušamo sanirati škodo, ki je nastala,« je povedal Han in opozoril, da je treba pohiteti tudi zato, ker bo konkurenca slovenskemu gospodarstvu zagotovo izkoristila težave v Sloveniji.
Prioriteta je omogočiti, da ljudje lahko živijo in hodijo v službo
Han je po sestanku, ki so ga imeli predstavniki pristojnih ministrstev s predstavniki obrtno-podjetniške zbornice, gospodarske zbornice, trgovinske zbornice, turistično gostinske zbornice in civilne zaščite, dejal še, da je na športnih objektih veliko škode, a da to trenutno ni prioriteta. »Najprej moramo omogočiti, da ljudje lahko živijo in hodijo v službo ter nato v naslednji fazi s posebnim zakonom pomagati športu,« je navedel.
Na GZS so v petek opozorili, da bodo posledice poplav za gospodarstvo ogromne. Nekatera podjetja so po njihovih navedbah utrpela večmilijonsko škodo in ponekod še več tednov ne bodo mogla zagnati proizvodnje. Državo so med drugim pozvali k pomoči v obliki subvencioniranja čakanja na delo za podjetja, ki bodo morala za dlje časa ustaviti proizvodnjo. Prav tako marsikje delavci ne bodo mogli priti na delo zaradi še vedno neprevoznih cestnih povezav.
Prizadeta podjetja po njihovih navedbah v tem trenutku potrebujejo predvsem pomoč gradbenih strojev pri odstranjevanju posledic poplav, v nadaljevanju pa bodo potrebovala tudi pomoč pri popravilu električnih napeljav in strojev ter pri sušenju skladišč, proizvodnih in pisarniških prostorov.
Minister za delo Luka Mesec je ob tem napovedal, da bo ministrstvo objavilo več informacij o možnostih, ki jih imajo tako delavci kot delodajalci. Med njimi so instituti višje sile, čakanja na domu ali dela na domu.
Zaradi poplav je močno poškodovana tudi prometna infrastruktura. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je že v nedeljo sklicala krizni sestanek Darsa, SŽ Infrastrukture, DRI in direkcije za infrastrukturo. Med drugim so sklenili ustaviti vse nenujne investicije, da bo gradbena operativa na voljo za sanacijo škode. Danes bo ministrica sklicala še sestanek z vsemi koncesionarji in ostalimi večjimi gradbenimi podjetji glede prioritetne obravnave sanacije škode po neurju.
