Od ruske invazije na Ukrajino konec februarja lani se je v evidence zavoda do 20. julija sicer prijavilo 834 oseb, 766 jih je imelo status začasne zaščite, 66 pa status subsidiarne zaščite. V drugi polovici minulega meseca so na zavodu vodili 529 brezposelnih oseb iz Ukrajine.
Razseljene osebe iz Ukrajine sicer za prijavo na zavod potrebujejo status osebe z začasno zaščito, ki glede na lani sprejeti zakon o uvedbi začasne zaščite traja eno leto in se lahko podaljša na največ dvakrat po šest mesecev. Ko jim je priznan ta status, dobijo tudi pravico do prostega dostopa na trg dela.
Na vprašanje, ali delodajalci povprašujejo po tem kadru, so na zavodu odgovorili, da zaposlujejo tiste, ki izpolnjujejo zahteve delovnega mesta. Do konca junija se je iz razloga zaposlitve iz evidence brezposelnih odjavilo 159 oseb iz Ukrajine, »kar potrjuje, da se relativno hitro uspejo vključiti na trg dela v Sloveniji,« so ocenili.
Je pa zaposlovanje Ukrajincev letos očitno dobilo zagon. Do konca lanskega leta se jih je s statusom začasne oz. subsidiarne zaščite zaposlilo 81, letos v prvega pol leta pa že 78.
Delo so dobili za delovna mesta, kjer zadostuje osnovno sporazumevanje v slovenskem jeziku, so pojasnili na zavodu. »Z zahtevnostjo delovnega mesta se veča tudi zahtevana raven znanja jezika, to pa je proces, ki je dolgotrajen,« so dodali.
Pri ukrajinskih beguncih, prijavljenih na zavodu, so opazili veliko motiviranost za učenje slovenskega jezika, saj se vključujejo v tečaje. »Učenje poteka, tudi zaradi podobnosti jezikov, relativno hitro, načeloma osebe brez težav in veliko pred rokom opravijo izpit iz slovenščine na vstopni ravni,« so povedali.
Državljani iz tretjih držav morajo sicer v Sloveniji opraviti izpit iz znanja slovenščine vsaj na vstopni ravni (raven zahtevnosti A1) v roku enega leta od prijave v evidenco brezposelnih oseb pri zavodu za zaposlovanje.
Na zavodu so takoj, ko je postalo jasno, da lahko pričakujejo povečano število prijav razseljenih oseb iz Ukrajine, izvedli interna usposabljanja, na katerih so sodelavcem podrobno predstavili priročnik za delo z osebami z migrantskim ozadjem, posebne oblike svetovalnega procesa, ki ga izvajajo za osebe, ki z njimi ne morejo komunicirati v slovenskem jeziku, pa tudi posebnosti glede statusa razseljenih oseb iz Ukrajine, ki jim je priznan status začasne zaščite, ki se razlikuje od statusa oseb z mednarodno zaščito in drugih tujcev iz tretjih držav.
