Število izgubljenih dni zaradi bolniške odsotnosti pri nas skokovito narašča. Če smo bili še pred nekaj leti nekje v sredini med državami EU, smo se v zadnjem obdobju pomaknili med države z največ izgubljenimi delovnimi dnevi na zaposlenega. Lani je bilo takih dni skupno več kot 17 milijonov, odhodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za bolniška nadomestila pa so znašali vrtoglavih 689.434.717 evrov oziroma kar 17 odstotkov vseh odhodkov zdravstvene blagajne. Številke so skrb vzbujajoče, zato se nameravajo tega področja temeljito lotiti z reformo v zdravstvu in sinhrono spremembo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, saj bo treba vzpostaviti vse možnosti za zaposlenega državljana, da v okviru lastnih zmožnosti ostane dalj časa delovno aktiven, in ni le pasiven državljan na bolniškem dopustu.

Tako kot na splošno v Sloveniji tudi med zaposlenimi v Univerzitetnem kliničnem centru (​UKC) Ljubljana v zadnjih letih opažajo naraščanje bolniške odsotnosti. Ugotavljajo, da zaposleni bolj pogosto odhajajo na bolniški dopust, a resnost bolezni, zaradi katere so odsotni, je v povprečju nižja kot na ravni države. Največji delež bolniških odsotnosti v UKC Ljubljana je med zaposlenimi v zdravstveni negi – še posebej velik je v skupini bolničarjev – medtem ko med zdravniki in zobozdravniki beležijo relativno nizek odstotek bolniških dopustov. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v zadnjem letu povprečno število izgubljenih koledarskih dni na zaposlenega v UKC Ljubljana znaša 25 dni ali več, medtem ko je na ravni države za vse zaposlene med 17 in 21 dni.

Bolniške odsotnosti v posameznih kolektivih seveda še dodatno otežujejo organizacijo dela, predvsem prihaja do preobremenitev delavcev, ki morajo nadomeščati sodelavce na bolniškem dopustu. To lahko vodi v nezadovoljstvo in slabše medsebojne odnose, hkrati pa med dodatno obremenjenimi delavci pomeni tveganje za zdravje, tako za pojav težav v duševnem zdravju kot tudi za nastanek ali poslabšanje kostno-mišičnih bolezni, ki so vodilni vzrok za bolniško odsotnost tudi v ljubljanskem kliničnem centru.

Zdravje na delovnem mestu

Seveda si želijo, da bi bilo odsotnosti manj, zato zaposlene na različne načine ozaveščajo o pomenu zdravja na delovnem mestu. Vsako leto organizirajo več preventivnih kampanj in dogodkov, na katerih zaposlene seznanjajo s tveganji za zdravje in ukrepi za preprečevanje teh tveganj. Eden takšnih dogodkov je poimenovan Dan za zdravje, ki ga že več let namenjajo predvsem preprečevanju kostno-mišičnih bolezni. Tako izvajajo krajša predavanja o tej temi, na primer o ergonomskih prilagoditvah delovnih mest in pravilnem premeščanju bremen, ter prikaze telesnih vaj za aktiven odmor. Organizirajo pohod in tek na Ljubljanski grad ter pripravljajo različna tiskana gradiva in izobraževalne filme. Aktivnosti ob Dnevu za zdravje so po posameznih organizacijskih enotah spodbudile uvedbo organiziranih aktivnih odmorov. Zdravniki medicine dela, prometa in športa ob preventivnih zdravstvenih pregledih izvajajo zdravstveno vzgojo in poskušajo na podlagi ocene tveganja vplivati na prilagajanje delovnih mest. V letu 2021 so kot dopolnitev preventivnih aktivnosti uvedli tudi brezplačno anonimno psihološko pomoč zaposlenim.

Na Inštitutu za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana menijo, da je pri obvladovanju bolniške odsotnosti bistvena vloga države z ukrepi, ki jih sprejema. Program obvladovanja bolniške odsotnosti je namreč kompleksen in širši od ukrepov, ki jih mora sprejeti delodajalec in med katere štejemo ureditev delovnih mest, zagotavljanje zadostnega kadra, ureditev odnosov na delovnem mestu in tako dalje. Torej, ključnega pomena so programi, ki jih mora omogočiti država. Ti vključujejo na primer možnost hitrega vračanja na delo, uvajanje programov poklicne rehabilitacije na več ravneh, preprečevanje in obvladovanje administrativnega staleža, večjo prožnost pri vračanju na delo, zagotavljanje zdravljenja takrat, ko je to potrebno (načrtovanje kadra), in končno tudi omejitev trajanja bolniškega dopusta. Vendar je tu treba upoštevati, da je lahko v nekaterih primerih, običajno gre za redke bolezni, zdravljenje daljše od maksimalne dobe. Tudi za te ljudi je treba ustrezno poskrbeti.

Vključevanje medicine dela

Sedaj sta namreč Slovenija in Bolgarija edini državi v EU, kjer bolniški dopust ni omejen, in tako nekateri na bolniškem dopustu ostajajo leta in leta, nekateri tudi 12 let. Seveda tu ne gre za samovoljo bolnikov, kot se včasih napačno prikazuje, pač pa za dejstvo, da ima slovenski sistem zavarovanj trenutno veliko težav pri prehodu iz zdravstvenega v invalidsko zavarovanje. Prav tako so težave pri uvajanju poklicne rehabilitacije oziroma vračanju dolgotrajno bolnih oziroma invalidov na trg dela. Naloge na tem področju so trenutno razdeljene med ZZZS, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ​(ZPIZ) in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje​ (ZRSZ). Trenutno veljaven sistem omogoča, da lahko dolgotrajna bolniška odsotnost traja nedoločen čas.

V zvezi s poklicno rehabilitacijo so na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti začeli pripravljati izhodišča za spremembo pokojninske in invalidske zakonodaje. Vključeni so tudi predlogi za sistemsko prenovo invalidskega dela, s poudarkom na prenovi instituta poklicne rehabilitacije in preoblikovanju definicije invalidnosti. Po mnenju strokovne službe ZZZS bi bilo treba pri prenovi zakonodaje za boljše obvladovanje zdravstvenega absentizma kot širšega družbenega problema spremeniti koncept obravnave nezmožnosti za delo, v smeri iskanja in prepoznavanja preostale delovne zmožnosti zavarovanca. Potrebno bi bilo torej bolj prožno vračanje delavcev na delovno mesto. S tem se ukvarjajo vse razvite države. Pri nas pa osebni zdravnik ne utegne komunicirati na primer z delodajalcem in zavarovancu iskati ustrezno delovno mesto. To bi lahko bila naloga specialista medicine dela, ki je zdaj potisnjen iz sistema odločanja. Strokovnjaki menijo, da bi ga bilo nujno treba vključiti v ta proces.

Če je na eni strani treba bolj aktivno poskrbeti za tiste, ki so že na dolgotrajnih bolniških dopustih, se je na drugi strani – sploh glede na staranje zaposlene populacije – treba aktivno lotiti tudi preprečevanja bolezni. V Sloveniji imamo edini zakonodajo, ki določa promocijo zdravja na delovnem mestu, vendar je nekateri delodajalci ne upoštevajo oziroma jo izvajajo le v nujnem delu, da zadostijo zakonskim normativom. Na primer tako, da organizirajo vadbo za zaposlene pri zunanjih izvajalcih. Po ugotovitvah ministrstva za delo pa hkrati znaten delež delodajalcev odlično skrbi za zaposlene in dejansko izvaja promocijo zdravja na delovnem mestu. Tako nekateri izvajajo redne športne aktivnosti za zaposlene in zaposlenim omogočajo različna usposabljanja na področju zdravja, zdrave prehrane, gibanja ter podobno. Posamezne organizacije zaposlenim zagotavljajo tudi tematske aktivnosti, kot je tečaj nordijske hoje ali plavanja, spet drugi poskrbijo, da imajo zaposleni na voljo brezplačno sadje, organizirajo zdrave obroke … »Le v manjšem delu in izjemoma naletimo na delodajalce, ki v promociji zdravja na delovnem mestu ne vidijo koristi za poslovanje; posledično zanjo ne zagotavljajo potrebnih sredstev oziroma je ne načrtujejo v izjavi o varnosti z oceno tveganja,« pravijo na ministrstvu in dodajajo, da v takih primerih posreduje inšpektorat za delo, ki lahko tudi ustrezno ukrepa.

Ministrstvo v zvezi s to temo organizira tudi strokovne konference, na katerih delodajalce, strokovne delavce in zaposlene ozavešča o varnosti in zdravju na delovnem mestu ter različnih obolenjih, ki se pojavljajo v posameznih delovnih okoljih, na primer psihosocialnih tveganjih, kostno-mišičnih obolenjih, panožnih tveganjih …

Strategija dobrega počutja

V nekaterih podjetjih si tako na različne načine prizadevajo, da bi bilo absentizma pri njih čim manj. V podjetju Lidl se že vrsto let intenzivno ukvarjajo z zdravjem in dobrim počutjem zaposlenih. Letos so uvedli strategijo dobrega počutja, ki so jo poimenovali Dober lajf. Že pred dobrim desetletjem so oblikovali aktivnosti promocije zdravja na delovnem mestu. Osredotočajo se na telesno in duševno zdravje posameznika ter v središče postavljajo gibanje, zdravo prehrano in dobro mentalno kondicijo. K temu segmentu se poleg številnih timskih športnih in rekreacijskih dogodkov uvrščajo tudi ukrepi za spodbujanje zdravega in ozaveščenega prehranjevanja, spodbude za preventivne aktivnosti, na primer glede pravilnega dvigovanja bremen, ter delavnice, predavanja in brezplačna svetovanja o duševnem zdravju.  

V farmacevtskem podjetju Krka iz Novega mesta se, kot pravijo, zavedajo, da je absentizem kompleksen pojav, povezan z mnogimi dejavniki, tako z zdravstvenim stanjem zaposlenih in organiziranostjo zdravstvenega sistema kot tudi z ekonomskimi, socialnimi, demografskimi in drugimi dejavniki. Njihove aktivnosti za obvladovanje absentizma so zato usmerjene v področja varnosti in zdravja pri delu, dobre medosebne odnose, ustvarjanje pozitivne delovnoorganizacijske klime, promocijo zdravega življenjskega sloga in izobraževanje vseh zaposlenih o temah, povezanih s temi področji. V zadnjih nekaj letih tudi pri njih opažajo nekolikšen porast absentizma. »Aktivnosti za njegovo obvladovanje smo zato še intenzivirali. Verjamemo, da lahko rezultate pričakujemo na daljši rok, v sodelovanju z zaposlenimi, vodji in stroko. Ob tem so pomembne tudi ustrezne širše zdravstvenosistemske in zakonodajne ureditve, ki učinkovito pripomorejo k obravnavi vzrokov bolezni, zdravljenju in vračanju zaposlenih v delovno okolje.«