Ob obsežni škodi in težko popravljivih posledicah, ki spremljajo trenutno vremensko dogajanje v praktično vseh slovenskih regijah, je prizadeta tudi večina domačega kmetijstva, saj so neurja uničila večji del pridelka v vinogradih, sadovnjakih, vrtovih in ostalih kmetijskih površinah ter poškodovala orodje, vozila ter stanovanjska in gospodarska poslopja, so v sporočilu za javnost zapisali poslanci SDS.
»Potrebna sta hitra oziroma intervencijska pomoč, a tudi sistemske prilagoditve na naravne nesreče,« so pozvali, v tej luči pa vlado pozvali k hitremu in učinkovitemu ukrepanju za pomoč slovenskemu kmetijstvu. Od vlade pričakujejo, da bo v najkrajšem možnem času pripravila interventni zakon o nujni pomoči prizadetim po vzoru protikoronskih zakonov in ga vložila v obravnavo po nujnem postopku, ne glede na parlamentarne počitnice.
Vlada mora po njihovih navedbah narediti vse, da bi kmetje čim hitreje lahko prišli do pomoči, »saj so redni postopki zelo dolgotrajni«. Zagotovi naj, da bo državna pomoč kmetom izplačana najpozneje do konca letošnjega leta, so navedli v poslanski skupini največje opozicijske stranke.
Zavzeli so se še, da ministrska ekipa sprosti davčne omejitve oziroma sprejme posebne davčne olajšave za kmetijsko dejavnost ter da primarno zaščiti slovenskega kmeta in sprejme ustrezne ukrepe »ob že tako nizkih odkupnih cenah ukrajinskih žit, ki ob uničenem pridelku dodatno ogrožajo konkurenčnost in eksistenco slovenskega kmeta«. Poslanci SDS upajo tudi na pripravo ugodnih posojil ribniškega sklada in uvedbo državne pomoči kmetijskemu sektorju v višini vsaj 50 milijonov evrov.
Predlagajo akcijski načrt v sklopu prilagajanja na podnebne sprememb
»Pripravi naj se akcijski načrt za pospeševanje investicij za kmetijstvo v sklopu prilagajanja na podnebne spremembe (mreže proti toči, namakalni sistemi in oroševanje, postavitev rastlinjakov); prednostno naj se pričnejo izvajati namenski razpisi iz skupne kmetijske politike za področje kmetijstva in čebelarstva,« so sklenili niz pričakovanj.
Kot so podčrtali, »vsak kmet v Sloveniji, ki prideluje hrano, ne prideluje samo komercialnega izdelka, ampak prideluje nekaj, kar je ključnega pomena za naš obstoj«.
Vlada bo medtem po napovedih premierja Goloba takoj po počitnicah obravnavala osnutek sprememb zakona o naravnih nesrečah. Kot je prejšnji teden povedal predsednik vlade, želijo metom, ki so imeli uničen celoten pridelek, omogočiti izplačila odškodnin po posebnih, hitrejših postopkih. Po novem bo tam, kjer je škoda 100-odstotna, na voljo sistem de minimis, ki bo v primeru nedavnih neurij omogočal povrnitev škode že v letošnjem letu - tudi v primeru škode zaradi toče.
Združenje občin za več sredstev za sofinanciranje programov naravnih nesreč
Združenje občin Slovenije podpira napovedane spremembe zakona o naravnih nesrečah, pred za četrtek napovedanim srečanjem s predstavniki vlade pa je na pristojni ministrstvi posredovalo še druge predloge ukrepov na tem področju. Med drugim so se zavzeli za povišanje sredstev za sofinanciranje programov naravnih nesreč.
»Slovenija se še vedno sooča z neurji, točo in vetrolomi, ki puščajo ogromno škodo tako na objektih kot v naravi. Škoda z vsakim neurjem narašča, napovedana pa so že nova. Občine skupaj z gasilskimi društvi ves čas pomagajo prebivalcem pri odpravi posledic škode, vendar so njihove proračunske rezerve za tolikšno škodo premajhne, oziroma že porabljene. Treba bo pristopiti k sistemskim spremembam in zagotoviti dodatna sredstva,« so v sporočilu za javnost zapisali v združenju.
Na ministrstvi za obrambo ter za naravne vire in prostor so že naslovili svoje izhodiščne predloge za spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, pa tudi predlog zagotovitve dodatnih sredstev v okviru sklada za podnebne spremembe.
V zvezi s spremembami zakona o odpravi posledic naravnih nesreč so poudarili, da »absolutno« podpirajo predlog predsednika vlade Roberta Goloba, da bodo na podlagi predhodnega sanacijskega načrta občine upravičene do 20-odstotnega vnaprejšnjega plačila za nujne ukrepe, delna ocena stroškov pa bo omogočila ukrepanje še pred pripravo celovite ocene škode.
Zavzemajo se za znižanje praga za aktiviranje sistema za odpravo naravnih nesreč
Predlagajo pa še znižanje praga za aktiviranje sistema za odpravo naravnih nesreč, in sicer z 0,3 na 0,2 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, pa tudi, da se vzpostavi sistem, po katerem bi se lahko na podlagi zakona zagotovilo odpravo naravnih nesreč regijskih oziroma lokalnih razsežnosti. »Slednji pojavi so v zadnjih obdobjih značilni za podnebno področje naše države, zato je treba temu prilagoditi sistem,« so pojasnili. nZavzeli so se še, da se prisluhne pobudam v nedavnih neurjih prizadetih občin - kot sta Vojnik in Črna na Koroškem - v zvezi s povračili intervencijskih stroškov, in sicer, da se z njimi pokrije tudi stroške domačih gasilcev.
Združenje občin je predlagalo še, da vlada v okviru odloka o programu porabe sredstev sklada za podnebne spremembe za leta 2023-2026, ki je bil sredi junija objavljen na portalu eDemokracija, a še ni sprejet, s prerazporeditvijo sredstev med posameznimi programi poveča sredstva za sofinanciranje programov s področja naravnih nesreč. »Žal smo priča vedno pogostejšim naravnim nesrečam in vremenskim ujmam, zato bi bilo treba nujno povečati sredstva, namenjena tako odpravi posledic naravnih nesreč kot tudi obnovi poškodovanih objektov lokalne infrastrukture,« so utemeljili.
