Lahko ji rečemo tudi španska omleta, vendar enostavni in okusni španski jedi v izvirniku pravijo tortilja, kar po špansko pomeni majhna torta. Gre za tradicionalno jed, eno najbolj značilnih za špansko kuhinjo. Hkrati pa za jed, ki jo na svoj edinstven način pripravljajo tudi znani kuharji v vrhunskih restavracijah. Pravzaprav si noben resen španski kuhar ne more privoščiti, da ne bi znal vrhunsko in s svojim značilnim pečatom pripraviti te preproste kmečke jedi. Enako velja za spodobne španske restavracije, ki brez tortilje na jedilniku v očeh Špancev ne bi bile vredne svojega imena.

Jed je načeloma zelo preprosta in v osnovni različici pripravljena izključno iz krompirja, jajc, oljčnega olja, soli in začimb. Dodajo kvečjemu čebulo, kar pa je lahko v ortodoksnih krogih že tvegana poteza in predmet spora, kar naj bi bilo na le Špancem doumljiv način povezano s trdoto krompirja. V restavracijah starega kova imajo zato na jedilnikih za krompirjevo tortiljo pogosto ločeni postavki: tortilla de patatas in tortilla de patatas con cebolla. Prevod verjetno ni potreben. Manj ortodoksni sladokusci v takšno tortiljo dodajo še zelenjavo oziroma klobaso chorizo, nekateri drznejši pa tudi morske sestavine, kot so tunina, kozice in podobno. Jed je okusna tako topla kot hladna, priljubljena je ob vsaki priložnosti, tudi na piknikih, narezana na velikost grižljajev pa je v pivnicah pogosto na voljo kot prigrizek k pivu in kot tapas oziroma malica, pri čemer kose nabadajo na zobotrebce.

Preprosta jed ima precej pisano zgodovino. Menda so si podobno malico pripravljali že španski vojaki v 17. stoletju, ko je bilo po porazu v bitki pri Montes Clarosu na Portugalskem 6000 mož zajetih kar tri leta. Prav ti naj bi po izpustitvi iz ujetništva jed prinesli domov v Španijo, kjer se je sčasoma razvila v narodni ponos. Zanesljivo pa je bila pisno omenjena leta 1817 v neki pritožbi o težkem položaju provincialnih kmetov v primerjavi s tistimi v Pamploni in Riberi, ki jo je anonimnež poslal na sodišče v Navarri. Tam je poleg seznama ubornih jedi, ki so jih uživali hribovski kmetje, zapisano, da se porabi »dve ali tri jajca v tortilji za 5 ali 6 ljudi, saj naše ženske vedo, kako pripraviti obilno in gosto jed z manj jajci, ki jim primešajo krompir, krušne drobtine ali kaj drugega«.

Opis velja še dandanes, pri čemer lahko »kaj drugega« pomeni tudi kaj lažjega, saj v teh časih ni pretirane potrebe, da bi bila tortilja zelo »gosta in nasitna«. Velja se poigrati z zelenjavo ali gobami, pri čemer čebula v nobenem primeru ne bo napoti. 

Nedeljski dnevnik Nedeljsko kosilo španska jed recept