V Nigru se je zgodil peti državni udar po razglasitvi neodvisnosti leta 1960, še veliko več pa je bilo neuspelih poskusov. Vojaški prevzem oblasti namesto demokratično izvoljenega predsednika Mohameda Bazouma bi lahko še dodatno spremenil ravnotežje moči v Sahelu v škodo zahoda, za katerega je ta regija predvsem bojišče proti džihadistom.
1. Kaj se je zgodilo v Nigru?
V sredo zjutraj so pripadniki predsednikove garde pridržali predsednika Bazouma skupaj s soprogo v njegovi rezidenci v glavnem mestu Niamey in ju imajo odtlej tam zaprta. V sredo zvečer se je deset mož v uniformah pojavilo na nacionalni televiziji. »Mi, ki predstavljamo obrambne in varnostne sile, združeni v Nacionalnem svetu za zaščito domovine, smo se odločili, da bomo naredili konec režimu, ki ga dobro poznate,« je sporočil polkovnik Amadou Abdramane. »To je posledica vse slabše varnostne situacije, slabe gospodarske in socialne politike,« je dejal. Včeraj zjutraj je Bazoum na družbenem omrežju zavrnil udarnike. »Težko izbojevano demokracijo bomo ohranili. Vsi Nigerci, ki imajo radi demokracijo in svobodo, bodo temu priča,« je zapisal.
Vojska je v sredo najprej sporočila, da bo posredovala proti gardistom, če bo potrebno, in predsednika osvobodila. Desna roka predsednika in zunanji minister Hassoumi Massaoudou je isti dan izjavil, da puč podpira le del vojske. Vendar se je to včeraj spremenilo. Načelnik generalštaba Abdou Sidikou Issa je podprl odstavitev Bazouma z besedami: »Ta naša odločitev je bila nujna, da se izognemo krvavim spopadom med različnimi deli oboroženih sil.« Kdo je resnični voditelj puča, ni jasno.
V prestolnici Niamey je bilo sprva mirno. Včeraj po koncu močnega deževja pa so na ulice prišli podporniki puča in zažgali sedež predsednikove stranke.
2. Zakaj se je državni udar zgodil?
V regiji se puči kar vrstijo. V Maliju, denimo, sta se zgodila v letih 2020 in 2021, v Burkini Faso samo lani dva. Podobno kot druge vlade v Sahelu je tudi nigrska neuspešna v boju proti revščini in džihadistom. O ideološki in politični usmeritvi pučistov je sicer malo znanega. Veliko pa se ugiba o ruskem vplivu. Morda ni neposreden in Moskva sama je v prvih odzivih pozvala k spoštovanju ustavne ureditve Nigra. Je pa mogoče, da se hočejo uporniški oficirji zgledovati po Burkini Faso, Srednjeafriški republiki in Maliju, kjer so se odločili za sodelovanje z rusko zasebno vojsko Wagner namesto z zahodom, predvsem Francijo. Tudi v Nigru je bilo namreč slišati pozive k odmiku od Francije, bivše kolonizatorke, ki je bila v regiji tradicionalno prisotna.
3. Kdo je odstavljeni predsednik?
Mohamed Bazoum, star 64 let, je bil za predsednika izvoljen leta 2021, pred tem je bil enkrat notranji in dvakrat zunanji minister. Kot praktično vsi v državi je sunitski musliman, je pa prvi Arabec na predsedniškem položaju. Niger je leta 2011 obnovil demokracijo, tako da je na sedanji puč mogoče gledati tudi kot na spopad avtokratskih in demokratičnih teženj. Med vodenjem države se je Bazoum boril proti nepismenosti in korupciji, zavzemal pa za šolanje deklic in za zmanjšanje števila otrok v družinah.
4. Zakaj je Niger pomemben za zahod?
Niger, ki je skoraj 63-krat večji od Slovenije, je naprej pomemben za Francijo, saj je tja pomaknila težišče svojega boja proti džihadistom, potem ko se je lani iz Malija umaknilo več tisoč francoskih vojakov, ki so bili tam od leta 2013. V Nigru imajo vojaška oporišča za boj proti džihadistom tudi ZDA. Zahod ima v Nigru tudi gospodarske interese zaradi rudnikov urana (70 odstotkov francoske elektrike proizvedejo jedrske elektrarne). Z izgubo vpliva v Nigru in drugod se v tem revnem delu sveta povečuje nestabilnost, krepijo pa islamski skrajneži, ki bi lahko bili nevarni tudi za Evropo. Zaradi poslabšanja varnostih razmer bi se lahko povečal pritisk migrantov na Evropo.
