Tri leta in pol sta že v zaporu na zahodu Afrike Slovenca, 58-letni Janez Cerar iz Radomelj in 37-letni Daniel Golenač iz Lucije, nekdaj zelo uspešen gimnast. In ne kaže, da bi črno celino kaj kmalu zapustila. Tamkajšnje sodišče je namreč potrdilo sodbo, s katero sta bila maja lani zaradi tihotapljenja droge obsojena na 20 let zapora in 150.000 evrov denarne kazni. Očitajo jima, da sta iz Brazilije pretihotapila kar 411 kilogramov kokaina, kar vseskozi odločno zanikata. Njuni domači se zdaj trudijo, da bi kazen vsaj prestajala v Sloveniji.
Začelo se je februarja 2020, ko je afriški mednarodni nadzorni center Ecowas, ki se ukvarja z odkrivanjem tihotapcev v Gvinejskem zalivu, pod drobnogled vzel neko ribiško ladjo. Policija iz Slonokoščene obale jo je ustavila in na njej našla 411 kilogramov kokaina. Posadko, tri državljane Gane, so pridržali, pridržali pa si tudi Cerarja in Golenača, ki sta bila takrat na jadrnici v bližini. Obtožili so ju, da sta pravzaprav onadva zaseženi kokain z jadrnico pripeljala iz Brazilije in da so ga nato v mednarodnih vodah prestavili na ladjo, ki je plula pod gansko zastavo.
Težke razmere v zaporu
Slovenca trdita, da z drogo nimata nič. Pravita, da sta se novembra 2019 odpravila čez lužo, da bi v Evropo pripeljala prijateljevo jadrnico, saj sam tega zaradi zdravstvenih težav sam ni zmogel. Z letalom sta poletela v Brazilijo, kjer sta jo prevzela, nekaj časa sta porabila za servis in urejanje dokumentov. Prvič naj bi se ustavila na Kanarskih otokih, a po dvajsetih dneh v bližini Afrike so se začele težave, med drugim se je kvaril motor. Odpravila sta se proti Gvineji, a ju je sredi mednarodnih voda ustavila policija. Kot sta pripovedovala že pred časom, ko sta v priporu občasno še dobila telefon, sta morala v San Pedro. Policisti so brez njune navzočnosti plovilo podrobno pregledali, a niso našli ničesar. Vsi so barko že zapustili. Potem pa, tako Cerar, se mu je približal agent in rekel, da se bosta vrnila. Šla sta naravnost v sprednjo kabino, kjer je že sedel eden njihovih. Odprl je kovček, vzel tester in nato odprl enega od predalov, kjer je bilo nekaj belega prahu. Vzel je tester in začel ponavljati, da je našel kokain. Šlo je za gram droge, bil je nezapakiran. Obtožili so ju, da se je vsul iz enega od paketov, ki naj bi jih pred tem predala Gancem. Slovenca sta prepričana, da so jima kokain podtaknili. Čeprav je barko prej zaradi valov premetavalo, je bil kokain na kupčku. Cerar tudi opozarja, da je kokain zelo higroskopičen in se, če ni pakiran, hitro spremeni v pasto.
Namestili so ju v zloglasni zapor Grand Bassam v Abidžanu, kjer sta bila najprej v samici. Potem so ju premestili v prostor s kakimi sto zaporniki. Razmere so bile hude: napadi drugih pripornikov, večkrat sta zbolela, tudi za malarijo, za vse je bilo treba plačati, recimo za posteljo in hrano. Z njima so govorili skoraj samo francosko, pa vendar sta bila brez tolmača, podpisovati sta morala dokumente, ki jih nista razumela. Dobila sta tamkajšnjega odvetnika, ki je samo pobral denar, naredil pa nič, šele slovenski odvetnik je dosegel, da je na obisk prišla nemška konzulka. Slovenija namreč na Slonokoščeni obali nima svojega predstavništva. Zdaj sta v zaporu Maca, s pomočjo nemškega konzulata pa se sorodniki trudijo, da bi ju premestili v domovino.
