Katoliško stališče je, da je samomor s tujo pomočjo nesprejemljiv. »Smo oskrbniki in ne lastniki življenja, ki nam ga je Bog zaupal. Ne razpolagamo z njim,« so zapisali. »Trpljenje, velik strah in podobne okoliščine sicer zmanjšujejo osebno odgovornost storilca za dejanje samomora, samo dejanje samomora pa ne more biti nikoli upravičeno,« so zapisali.
Tudi papež Frančišek opozarja, da »lahko in moramo zavrniti skušnjavo, ki jo spodbujajo tudi zakonodajne spremembe, da bi z medicino ustregli bolnikovi morebitni želji po smrti s pomočjo pri samomoru,« dodajajo.
Slovenske škofe skrbi predvsem možnost »pasivne prisile k samomoru s pomočjo«, pri čemer bodo bolni, slabotni in ranljivi ljudje »obremenjeni z mislijo, da jim je na voljo hitra rešitev« občutka odvečnosti in z zdravljenim povezanih stroškov. Vsaka izjema se v zelo kratkem času spremeni v družbeno sprejeto normalnost, povezano z zlorabami, so dodali.
Slovenija potrebuje več medsebojne pozornosti, menijo. »Pomoč pri samomoru« naj zamenja pripravljenost za vsestransko »pomoč življenju«, so zapisali. Vsakega človeka namreč spremlja strah pred trpljenjem, posebej ob koncu življenja. »Vendar odgovor na ta strah ali na trpljenje bolnih in ostarelih ne more biti uvajanje možnosti samomora, temveč pospeševanje družbene solidarnosti ter hitrejši razvoj paliativne medicine,« so še dodali.
V ponedeljek so bili namreč v DZ vloženi podpisi, potrebni za začetek parlamentarne obravnave predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
