Emilija Stojmenova Duh je na današnjem srečanju z novinarji predstavila dosedanje aktivnosti novonastalega ministrstva za digitalno preobrazbo na področju zakonodaje, spodbujanja digitalne vključenosti, računalniških čipov in umetne inteligence.
Glede zakonodaje je ministrica spomnila na sprejetje novele zakona o spodbujanju digitalne vključenosti in podzakonskih aktov, ki so bili sprejeti v okviru zakona o elektronskih komunikacijah. Obenem je razkrila, da je v pripravi nov krovni zakon o digitalni preobrazbi Slovenije, ki jim bo pomagal pri tem, da uveljavijo princip Najprej digitalni oziroma digital first.
Z zakonom se bo dalo prednost digitalnim storitvam, kot sta e-vročanje in e-podpis. »To pomeni, da od vas nihče več ne bo zahteval, da se morate za kakršenkoli dokument podpisati lastnoročno, ampak bo digitalni podpis povsem zadoščal,« je povedala v izjavi za medije. Ob tem je poudarila, da je to že zdaj v veljavi, a da se še marsikdaj zgodi, da kak subjekt od stranke zahteva osebni obisk v poslovalnici ali pošiljanje dokumentov po fizični pošti. Prav tako bo z zakonom omogočeno, da se dokumente varno vroča v digitalni obliki, tako da jih ne bo več treba pošiljati priporočeno po pošti oziroma jih hodit iskat na pošto.
Okvirne vsebine zakona so pripravljene, čez poletje jih bodo še dopolnjevali, nato pa bo sledilo medresorsko usklajevanje. Kdaj točno bi bil lahko zakon sprejet, še ni znano, je pa Stojmenova Duh izrazila željo, da bi se to zgodilo še letos.
Digi info točke
Ministrica je prav tako spomnila na akt o čipih, s katerih želi EU okrepiti svojo vlogo na področju proizvodnje računalniških čipov. Trenutno proizvaja okoli 10 do 12 odstotkov vseh čipov, v prihodnjih letih pa želijo ta delež dvigniti vsaj na 20 odstotkov. EU bo za krepitev te panoge namenila več kot 40 milijard evrov, pri čemer pa se pričakuje, da bodo tudi posamezne članice vlagale v to področje. Posledično so se ministrstva za digitalno preobrazbo, za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter gospodarstvo, turizem in šport povezala s kompetenčnim centrom Chip.SI v katerem so združene slovenske raziskovalne organizacije in podjetja.
Skupaj so svoje načrte, v katerih so opredeljena tudi finančna sredstva za naprej, predstavili Evropski komisiji. »Ministrstva sama bomo financirala v okviru zmožnosti, ki jih imamo znotraj proračuna, poleg tega pa bomo pomagali kompetenčnemu centru, da pride tudi do evropskih sredstev,« je povedala. Sodelujejo tudi z avstrijskimi kolegi, saj so ugotovili, da se obe strani med seboj lepo dopolnjujeta. V Avstriji imajo več podjetij, ki proizvajajo čipe, medtem ko so slovenska podjetja močna pri načrtovanju in razvoju čipov.
Poleg projektov za usposabljanje prebivalstva s področja digitalnih kompetenc ministrstvo uvaja nov projekt Digi info točke. Po državi bo 222 takšnih točk in bodo namenjene podpori in svetovanju prebivalkam in prebivalcem pri uporabi digitalnih storitev. Mehanizem za izposojo računalniške opreme, ki ga prinaša novela zakona o digitalni vključenost, naj bi po besedah ministrice zaživel še letos.
Evropski parlament podprl akt o čipih
Evropski parlament je danes podprl akt o čipih, s katerim želi EU svoj delež na svetovnem trgu polprevodnikov do leta 2030 povečati z 10 na najmanj 20 odstotkov. Akt, ki je obenem namenjen zagotavljanju varnosti dobav in odpornosti, mora zdaj potrditi Evropski svet. Na plenarnem zasedanju v Strasbourgu je predlagani akt o čipih podprlo 587 poslancev, proti jih je bilo 10, 38 pa se je glasovanja vzdržalo, so sporočili iz Evropskega parlamenta. Evropski parlament in Svet EU sta okvirni dogovor o aktu o čipih dosegla 18. aprila letos.
Cilj novega zakona je v Evropi ustvariti ugodno okolje za naložbe v čipe s pospeševanjem postopkov izdaje dovoljenj in priznavanjem kritičnega pomena čipov. Mala in srednje velika podjetja bodo prav tako imela koristi od povečane podpore, zlasti na področju oblikovanja čipov, da bi spodbudila inovacije, so pojasnili v Evropskem parlamentu.
Novi akt bo podpiral projekte, ki povečujejo varnost oskrbe EU s privabljanjem naložb in krepitvijo proizvodnih zmogljivosti. Evropski poslanci so v pogovorih s predstavniki Sveta EU zagotovili 3,3 milijarde evrov za raziskave in inovacije, povezane s čipi. Mreža kompetenčnih centrov bo vzpostavljena za reševanje pomanjkanja znanj in spretnosti v EU ter privabljanje novih talentov za raziskave, oblikovanje in proizvodnjo.
Vzpostavljen bo tudi mehanizem za krizno odzivanje, prek katerega bo Evropska komisija ocenila tveganja za dobavo polprevodnikov v EU. Indikatorji zgodnjega opozarjanja v državah članicah bodo uporabljeni za sprožitev opozorila o pomanjkanju čipov po vsej EU.
Mehanizem bo komisiji omogočil izvajanje nujnih ukrepov, kot je prednostna dobava izdelkov, ki jih še posebej prizadene pomanjkanje čipov ali izvajanje skupnih nabav za države članice. Evropski poslanci so obenem podprli uvedbo orodja za kartiranje, ki bo pomagalo prepoznati morebitna ozka grla pri dobavi.
Poslanci so prav tako podprli določbe za krepitev mednarodnega sodelovanja s strateškimi partnerji in glede zaščite intelektualne lastnine. Dogovor morajo zdaj uradno potrditi še države članice EU.
