(Slomšekov spomenik.)
»Slov. Gospodar« piše: »Pred 10 leti začeto delo Slomšekovega spomenika se bliža vendar enkrat svojemu izvršenju. Ožji odbor je sedaj v stanu poklicati občni zbor. Občni zbor za Slomšekov spomenik je tedaj na 11. januarja ob 2. uri po polu dne pozvan na zborovanje v novo najetih prostorih čitalnice Mariborske v Šrameljevej hiši. (…) Ožji odbor je pripravil ploščo nagrobno, ploščo za rojstni dom, sliko za steno pri krstnem kamenji v Ponkvi, krasen naris načrta za glavni spomenik v gotiškem slogu od arhitekta Hartl-na in 124« visok model 5 ½ visoke podobe Slomšekove iz kararskega marmorja od g. Zajca v Ljubljani. Natančniši načrt objavimo prihodnjič. Slovenske liste prosimo uljudno, naj vzamejo ovo povabilo na blagovoljno znanje. (…)
Slovenski narod, 4. januarja 1876
Slomšekov spominek
Naše oči so zdaj toliko obrnjene na zunanje dogodke, na balkanske zmešnjave in na berlinski kongres, da skoraj ne najdemo časa pečati se z slovenskimi zadevami. Kdo govori in piše o Slomšeku? In vendar je bil toliko imeniten mož za duševni preporod slovenskega naroda. V trenutku naš narod tesneje zadeva mobilizacija, ker slovenske matere ne vedo, kam popeljejo njihovo sinove, in domišljija si dela grozne slike, čeravno politično obnebje ne kaže na hudo uro (…)
Ko bi vsega tega ne bilo, bile bi vse oči po slovenskih krajih obrnjene v Maribor, kjer se danes (24. t. m.) vrši imenitna svečanost, kjer se proslavlja spomin moža, ki ga bo slovenski narod vedno med svoje prve sinove štel. (…)
Slovenec, 25. junija 1878
Telegram »Slovenskemu Narodu«.
Maribor 24. junija. Denes bi bila imela biti Slomšekova slavnost; a mestni urad in c. kr. okrajno glavarstvo sta prepovedala Slovencem imeti denes po polu dne tudi v zaprtih čitalničnih prostorih občni zbor Slomšekovih čestilcev in darovateljev za njegov spomenik. Tudi čitalnici je vse delovanje v ta namen prepovedano bilo, z motivacijo, da je baje prestopila svoj v pravilih izrečeni delokrog. Beseda v čitalnici Slomšeku na čast po tej prepovedi torej ne sme biti. Ugovor in pritožba proti temu se je poslala namestniji v Gradec.
Slovenski narod, 25. junija 1878
(Svečanost pri razkritju Slomšekovega spomenika)
se je včeraj tukaj dostojno, če tudi ne tako redno, kakor smo bili odločili, izvršila. Po brzojavu sem že naznanil, da je cerkvena svečanost bila sijajna, narodna pa da je izostala vsled prepovedi mestnega župana. Vendar so se bili narodnjaki zvečer v gostilnici zbrali in s prijaznimi pogovori in navdušenimi napitnicami in pesmami si nadomestili prepovedano večerno veselico v čitalnici.
Slomšekovih čestilcev je prišlo od juga in severa, od vzhoda in zapada v tako obilnem številu, da se tega nismo nadjali. (…) V cerkvi smo videli tudi vse odlične narodnjake iz Maribora in okolice in jako veliko radovednih mestjanov, tako da je bila cerkev čisto natlačena. (…)
Točno ob 10. uri, kakor je bilo napovedano, pridejo vis. čast. korar Košar na prižnico ter v mojsterskem govoru nemški in slovenski razložijo vzrok denešnje svečanosti in vzroke, zakaj smo Antonu Martinu postavili ta častni spomenik, ki se je med pridigo po dokončanem uvodu odkril. (…) V slovenskem nagovoru so pa ravno tako slovenski napis obširneje razložili, pokazavši, kako so slovensko ljudstvo budili v cerkvi, v šoli in v svojih spisih (…)
Dopoldne je bila cerkvena svečanost končana, kakor sem že omenil sijajno brez kake najmanjše zmešnjave. Ljudje so se v gostih trumah valili proti čitalnici, kder je bil občni obed in malokdo še je vedel, kakšni Damoklov meč visi nad njimi. Ondi pa se je kakor ogenj razširila novica, da je mestni župan predsedniku čitalnice, ki je ob enem predsednik »odbora za stavljenje Slomšekovega spominka,« prepovedal obhajati popoldne občni zbor in da je suspendiral delovanje čitalnice, ki je prekoračila meje svojega delovanja, torej ne sme zvečer tudi nikake veselice v čitalnici biti. (…)
Slovenec, 27. junija 1878
Iz Maribora
20. jun. [Izv. dop.] Včeraj ste objavili vam iz Maribora došli telegram nenadne vesti, da je tukajšnji mestni magistrat prepovedal shod, od komiteja za Slomšekov spomenik sklicani zbor darovalcev, v katerem bi se bilo o obračunjenji doneskov za rečeni spomenik sklepalo, kakor tudi slavnostno besedo zvečer; a najvažnejšega in najneverjetnejšega nijste poročali (pač tudi drug dan v dopisu. Ur.), da je namreč župan dr. M. Reiser v odloku, kateri je poslal uradu stolne in farne cerkve neposredno pred pričetkom slovesnega cerkvenega opravila, prepovedal slavnostno pridigo, in da je na dalje tudi župan predsedniku tukajšnje čitalnice ob 12. uri dopoludne naznanil z ukazom, da je društvo zavoljo prekoračenja svojih pravil vsled razpošiljatve vabil za Slomšekovo svečanost takoj suspendirano, in se je predlog za razdruženje čitalnice uže poslal c. kr. deželnemu namestništvu. (…)
Slovenski narod, 29. junija 1878
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib
