Kot so pojasnili na Svetu EU, je danes večina od 28 milijonov platformnih delavcev v EU, kot so vozniki in dostavljavci hrane, samozaposlenih. Kljub temu pa morajo številni upoštevati enaka pravila in omejitve kot zaposleni delavci. To kaže, da so v delovnem razmerju, zaradi česar bi morali uživati tudi delavske pravice in socialno zaščito, so zapisali.
Države članice se v svojem izhodišču za pogajanja z Evropskim parlamentom zavzemajo, da bi te delavce obravnavali kot zaposlene. Kot zaposleni pri digitalnih platformah, in ne kot samozaposleni, bi bili pravno obravnavani, če bi njihovo delovno razmerje izpolnjevalo najmanj tri od sedmih pogojev v direktivi.
Med temi pogoji so zgornja omejitev denarnih sredstev, ki jih delavci lahko prejmejo, omejitve glede možnosti zavrnitve dela ter pravila glede videza in ravnanja. V primerih, kjer bi veljala ta pravna domneva, bi morale platforme dokazovati, da delovno razmerje ne obstaja.
Predlog direktive vključuje tudi določbe za bolj transparentno uporabo algoritmov pri iskanju delavcev. Svet EU si prizadeva za to, da bi bili delavci seznanjeni z uporabo avtomatskih sistemov za odločanje.
Slovenski minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je ob prihodu na zasedanje poudaril, da je za Slovenijo ključnega pomena, da bo direktiva močna, da bo določila minimalne standarde in da bo pripravljena na prihodnost.
