Stranka Gibanje Evropa zdaj (PES), ki jo je junija lani soustanovil Milatović, prvič sodeluje na parlamentarnih volitvah. Kot neparlamentarna stranka je oktobra lani na lokalnih volitvah dobila župana Podgorice, nato pa 2. aprila letos še predsednika države.
Zadnje ankete ji po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA napovedujejo zmago z dobrih 29 odstotkov glasov. Sledi ji glavna opozicijska in največja parlamentarna stranka DPS s 24 odstotkov glasov, ki na tokratnih volitvah prvič nastopa v opoziciji in prvič tudi brez svojega dolgoletnega predsednika Mila Đukanovića. Ta je po porazu na predsedniških volitvah po 26 letih aprila odstopil s čela stranke.
Kljub vodstvu v anketah pa PES ne bo mogla sama sestaviti vlade. Kakšne bodo povolilne koalicije, bo po poročanju lokalnih medijev znano šele po volitvah, saj med volilno kampanjo stranke o tem niso govorile.
Volilna kampanja je bila do zadnjega tedna umirjena, celo nekoliko dolgočasna, brez političnih napetosti in ostre retorike ter strankarskih zborovanj na prostem, pa tudi z manj plakati kot prejšnje. Potekala je predvsem prek objav in sporočil na družbenih omrežjih. Kljub visoki inflaciji pa so bile v ospredju obljube o zvišanju plač in pokojnin ter socialnih dodatkov.
V zadnjih dneh pa se je kampanja zaostrila z napadi na PES, češ da je v Črni gori pridržani nekdanji južnokorejski »kralj kripto valut« Do Kwon financiral njeno kampanjo na vseh volitvah, tudi prihajajočih. To stranko obtožuje premier Dritan Abazović, ki trdi, da mu je to v pismu potrdil Do, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
PES oziroma njen predsednik Milojko Spajić je obtožbe zavrnil kot politično motivirane. Trdi, da je Don pismo podpisal po naročilu Abazovića, v zameno pa naj bi mu sodišče nedavno odobrilo hišni pripor po plačilu 400.000 evrov varščine. Don je namreč zaradi ponarejenih dokumentov od marca v priporu.
Da je vpleten v organiziran kriminal in da je posloval z Donom, Spajića obtožujeta tudi nosilca volilne liste prosrbskega zavezništva Za prihodnost Črne gore Milan Knežević in Andrija Mandić, ki vodita Demokratsko ljudsko stranko (DNP) oziroma Novo srbsko demokracijo (NSD).
Vladni stranki sta bili jedro Demokratske fronte (DF), vodilnega prosrbskega bloka, ki je po parlamentarnih volitvah leta 2020 sodeloval v vladi. Tri stranke, ki so tvorile DF, so ga maja letos razpustile. Manjše Gibanje za spremembe (PzP) Nebojše Medojevića na volitvah nastopa samostojno. Knežević in Mandić pa sta oblikovala zavezništvo in se po poročanju mreže Radio Slobodne Evrope (RSE) zavzemata za razveljavitev priznanja Kosova, izstop države iz Nata ter odpravo sankcij proti Rusiji zaradi priključitve Krima leta 2014.
Drugi dve vladni stranki - Demokrati Aleksa Bečića in Ura premierja Abazovića - pa kandidirata skupaj v »protimafijskem sredinskem« zavezništvu Pogum šteje (Hrabro se broji). Po anketah naj bi ta proevropska koalicija s približno 15 odstotkov glasov postala tretja politična sila v državi, poroča APA.
V opozicijskih strankah pa so se pred volitvami z vodilnih položajev, s tem pa tudi iz volilne tekme, umaknili vsi dolgoletni voditelji in drugi visoki predstavniki.
Glavna opozicijska stranka DPS, ki jo po odstopu Đukanovića začasno vodi poslanec Danijel Živković, kandidira z mladimi in novimi obrazi, ni pa številnih bivših ministrov, ki jih obtožujejo zlorabe položaja in korupcije, poroča Balkaninsight. Na volitvah nastopa skupaj z bivšimi koalicijskimi partnerji - Socialdemokrati (SD), Liberalno stranko (LP) ter Demokratsko unijo Albancev (DUA). Vse te stranke se zavzemajo za ohranitev Črne gore kot laične države ter članstvo v Natu in EU.
Do leta 2016 dolgoletna koalicijska partnerica DPS, opozicijska Socialdemokratska stranka (SDP), ki je ideološko blizu omenjenim strankam, ima prav tako novega vodjo, župana Cetinja Nikolo Đuraškovića. V zadnjem trenutku pa se je odločila za samostojen nastop na volitvah.
Po ocenah izvršne direktorice nevladne organizacije CEMI Ane Nenezić je bil umik političnih veteranov iz volilne tekme edini način za ustavitev padanja podpore opozicijskim strankam, ki so jo zabeležile od parlamentarnih volitev leta 2020, na katerih je DPS po več kot 30 letih vladanja prešla v opozicijo.
Takrat oblikovana vladna koalicija je sprva sestavila tehnokratsko vlado, a se ni obdržala, ker so zmagovite stranke želele položaje v vladi. Aprila lani je nato Abazović sestavil manjšinsko vlado, ki pa je v tehničnem mandatu od avgusta, ko so ji po podpisu sporazuma s Srbsko pravoslavno cerkvijo poslanci izglasovali nezaupnico.
Ker vladne stranke do sredine letošnjega marca nato niso uspele sestaviti nove vlade, je tedanji predsednik Đukanović razpisal predčasne parlamentarne volitve. V nedeljo, na tretjih volitvah v manj kot devetih mesecih, bo tako okoli 540.000 volivcev za 81 poslanskih sedežev odločalo med kandidati 15 volilnih koalicij in strank.
