Dan po največjih protivladnih protestih, na katerih je poljska opozicija skupaj s pol milijona državljani zahtevala vrnitev pravne države, je sodišče Evropske unije v Luksemburgu vsaj na evropski ravni nekaj te izgubljene pravne države Poljski vrnilo s svojo novo odločitvijo. Kot neskladne z evropskim pravnim redom je opredelilo več elementov poljske pravosodne reforme, s katerimi je hotela vladajoča stranka Zakon in pravičnost reformirati sodstvo, češ da je neučinkovito in da še naprej podlega komunističnim vplivom.
Vlada v Varšavi je sodbo zavrnila kot farso. Nasprotno so jo pozdravili v evropski komisiji, saj se je tako okrepil pritisk na poljsko oblast, da obrne trend razkroja vladavine prava, zaradi česar so v Bruslju Poljski že zadržali 35,5 milijarde evrov evropskih kohezijskih sredstev in denarja za obnovo po pandemiji covida.
Niti ena potrditev poljskih reform
Ena izmed petih točk pravosodnih reform – več jih je sodišče EU že prej zavrnilo zaradi neskladja z evropskim pravnim redom –, ki so jo sodniki v Luksemburgu tokrat vzeli pod drobnogled, je bila ustanovitev organa, ki bi po trditvah kritikov skrbel za discipliniranje vrhovnih sodnikov. Disciplinski senat, ki se mu je vlada premierja Mateusza Morawieckega zaradi želje po sprostitvi zamrznjenih evropskih sredstev vmes odpovedala in ga v predlogu sprememb nove pravne zakonodaje nekoliko omilila, po oceni sodišča EU ne zadostuje zahtevam po neodvisnosti in nepristranskosti. Evropski sodniki so namreč ugotovili, da poseg v neodvisnost poljskih vrhovnih sodnikov obstaja že zgolj z možnostjo, da bi jih disciplinski senat presojal samo zaradi tega, ker uporabljajo pravo EU. Sodišče se je tako strinjalo z oceno evropske komisije, da je to neskladno z evropskim pravnim redom.
Enako so sodniki v Luksemburgu ocenili glede prepovedi vsem poljskim nacionalnim sodiščem, da preverjajo, ali so sama ali druga sodišča zadostila pravilom evropskega pravnega reda. S takšno prepovedjo ni omogočen dostop do neodvisnih in nepristranskih sodišč, ocenjuje sodišče EU, ki je v včerajšnji razsodbi zapisalo še, da poljskim sodnikom kršijo pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. S pravosodnimi reformami so jim namreč naložili obveznost, da javno objavijo svoja članstva v združenjih in drugih ustanovah ter podatke o njihovi nekdanji politični pripadnosti.
Varšava rohni, Bruselj zadovoljen
V evropski komisiji so razsodbo sprejeli z zadovoljstvom, saj je potrdila njeno celotno analizo kršitev evropskega pravnega reda iz leta 2019. »Vrednost vladavine prava je sestavni del same identitete EU kot skupnega pravnega reda in je konkretno izražena v načelih, ki vsebujejo pravno zavezujoče obveznosti za države članice,« se je na sodbo odzval komisar za pravosodje Didier Reynders in izrazil pričakovanje, da bo poljska vlada sodbo sodišča v celoti izpolnila.
S tem so že doslej imeli težave. Vlada v Varšavi je namreč sodbe sodišča EU glede neustreznosti pravosodnih reform zavračala. Tudi poljsko ustavno sodišče, katerega sestavo je vlada spremenila z namestitvijo vladajoči stranki lojalnih sodnikov, je ugodilo politični interpretaciji in v svoji razsodbi leta 2021 zapisalo, da je nacionalno pravo nad pravom EU. Vendar to ne drži.
V poljski vladi so se ogorčeno odzvali na odločitev sodišča EU. »Sodb sodišča EU ni mogoče šteti za verodostojne,« je ocenjeval pravosodni minister Zbigniew Ziobro. Po njegovi oceni je niso napisali sodniki, temveč politiki, sodba pa da predstavlja »očitno kršitev evropskih pogodb«, saj naj bi sodišče EU preseglo svoje pristojnosti. Po oceni ministra za evropske zadeve Szymona Szynkowskega vel Seka pa so nekatere očitke iz sodbe že naslovili z novimi spremembami pravosodnim reform.
To delno drži in med te spremembe sodi tudi odprava disciplinskega senata. Vendar pa je pravosodna reforma potem zastala na ustavnem sodišču, kjer o njej noče razpravljati šest od petnajstih sodnikov, saj podobno kot drugi pravni strokovnjaki ocenjujejo, da je predsednici ustavnega sodišča Julii Przylebski mandat potekel že decembra 2022.
