Začnimo v ZDA, kjer je prejšnji vikend odjeknila novica, da sta ameriški predsednik Joe Biden in predsednik predstavniškega doma Kevin McCarthy dosegla načelni dogovor o javnem dolgu in proračunu. Dogovor, s katerim so se ZDA izognile prvi plačilni nesposobnosti v zgodovini, je predvidel ukinitev zgornje meje javnega dolga do 1. januarja 2025, v zameno pa bo državna poraba ostala na sedanji ravni (in ne bo zmanjšana, kot so želeli republikanci). Med tednom so dogovor tudi formalno potrdili v obeh domovih ameriškega kongresa, predsednik Biden pa je v soboto zakon tudi podpisal. Novica ni pretirano vplivala na trgovanje, kar namiguje, da so vlagatelji podoben razplet po tihem pričakovali. Namesto tega smo borzni udeleženci svojo pozornost usmerili v objave pomembnejših makroekonomskih podatkov, zlasti petkovo poročilo o stanju na trgu dela.
Ameriški delodajalci so maja ustvarili 339.000 novih delovnih mest, kar je sicer več od pričakovanj (190.000). Po drugi strani pa se je stopnja brezposelnosti, ocenjena z anketami gospodinjstev, presenetljivo dvignila na 3,7 odstotka (s 3,4 odstotka). Omenjeno nakazuje, da trg dela kaže znake ohlajanja in krepi pričakovanja, da se inflacija v ZDA umirja. Slednje potrjuje tudi četrtkova objava indeksa nabavnih direktorjev ISM, ki je zabeležil že sedmo zaporedno krčenje proizvodne aktivnosti, cene, ki jih proizvajalci plačujejo za zaloge, pa so se skrčile najhitreje od decembra 2022. Spodbudni inflacijski podatki so povzročili znižanje zahtevanih donosnosti dolgoročnih ameriških obveznic, kar je pozitivno vplivalo na tečaje delnic. Osrednji indeks S&P 500 je v evrih teden zaključil 1,6 odstotka višje od izhodišča.
Tudi na stari celini podatki nakazujejo, da se inflacija končno upočasnjuje. Inflacija v evrskem območju se je namreč maja upočasnila na 6,1 odstotka na letni ravni (s 7,0 odstotka aprila), jedrna inflacija, ki izključuje manj stanovitne cene hrane in energije, pa je znašala 5,3 odstotka na letni ravni, kar prav tako predstavlja izboljšanje glede na pretekli mesec (5,6 odstotka). Kljub spodbudnim podatkom pa je predsednica evropske centralne banke Christine Lagarde opozorila, da je inflacija še vedno previsoka, in dodala, da ima centralna banka še vedno dovolj prostora, da dvigne obrestne mere na bolj restriktivne ravni. Čeprav so bili v petek vlagatelji zelo dobro razpoloženi, je panevropski indeks Stoxx 600 teden zaključil le rahlo v zelenem (0,4 odstotka).
Nasprotno pa je sporočil guverner japonske centralne banke Kazuo Ueda, ki je dejal, da je še prezgodaj, da bi centralna banka razpravljala o podrobnostih glede spremembe ohlapne denarne politike in da ni določenega časovnega okvira za dosego cilja 2-odstotne inflacije. V pričakovanju nadaljnjega odstopanja denarne politike med Japonsko in ZDA je japonski jen v zadnjem obdobju oslabel na približno šestmesečno najnižjo vrednost v primerjavi z ameriškim dolarjem. Osrednji borzni indeks izvozno naravnanega gospodarstva je teden v evrih zaključil 1,44 odstotka višje.
