Prav to je največja težava v ligi narodov. Predvsem je težava s spanjem, ko si okoli pete, šeste ure popoldan že tako zaspan, da komaj še gledaš. Nato greš ob osmih, devetih zvečer spat, se ob enih, dveh ponoči zbudiš in šteješ ovce, da bi zaspal. Prvo noč še nekako spiš, saj si utrujen od poti, nato pa potrebuješ vsaj teden dni, da prideš v normalen ritem. Ko sem bil nazadnje na Japonskem, sem potreboval 14 dni, da sem prišel v normalen ritem spanja. Nekaj podobnega bo tudi na Filipinih, zato bodo imele ekipe, ki bodo tja prišle dan ali dva prej, veliko prednost.
Večina tekem, ki jih boste igrali v Nagoji, bo po tamkajšnjem času med 12. in 13. uro, le proti Srbiji boste igrali ob 15. uri.Kako bo to vplivalo na nas, težko rečem. Na japonskem prvenstvu smo igrali ob podobnih urah, ampak ko si vajen navadnega ritma, se telo temu prilagodi. Videli bomo, kako bo tokrat, kajti če bodo težave s spanjem, bo vse skupaj toliko težje.
Kako ste zadovoljni s pripravljalnim delom?Mislim, da smo naredili največ, kar smo v tem obdobju lahko, in da smo dobro izkoristili vse treninge. Zelo pomembno bo, da bomo že na prvem turnirju v najboljši formi. V tem trenutku smo osredotočeni predvsem nase, želimo izkoristiti svoje prednosti in šele na Japonskem bomo začeli razmišljati o tekmecih, ko bomo tudi videli, v kakšnih postavah bodo prišli. Za nas bo pomembna vsaka tekma, vsaka točka, saj vemo, kakšne so možnosti za uvrstitev na olimpijske igre. Že deset let ves čas ponavljamo, da če bomo igrali dobro, lahko premagamo vsakogar.
Koliko pa sta bili koristni tekmi na Nizozemskem, tudi zato, ker ste spet morali potovati?Zagotovo sta bili koristni, kajti nekateri igralci niso igrali že mesec ali dva, drugi so s prvenstvi končali šele pred 14 dnevi. Predvsem pa skupaj nismo igrali od tekme za tretje mesto na svetovnem prvenstvu. Vedno je dobro, da imaš pred začetkom tekmovanja tudi kakšno preizkušnjo.
V Nagoji boste brez korektorja Tončka Šterna, ki je poškodovan. Selektor Gheorghe Cretu je dejal, da bo namesto njega na tem položaju igral Matej Kök.Kaj veliko se v našem sistemu igre ne bo menjalo. Morda bi to lahko bila tudi prednost, ker bomo sočasno na igrišču štirje sprejemalci, ampak to bomo šele videli. Priznam, da sem tudi sam v četrtek prvič slišal, da bo na korektorju začel Kök, a to je stvar selektorja. Tudi na Nizozemskem je na prvi tekmi igral on, v drugi Klemen Čebulj prva dva niza, nato spet Kök, tako da ne vem, kako se bo odločil selektor.
Prav tako ne bo Dejana Vinčića, ki v ligi narodov ne bo igral, a vsi drugi, ki že praktično desetletje igrate v reprezentanci, ste tu. Bi to lahko bila vaša prednost v primerjavi z nasprotniki, saj se med sabo odlično poznate?V večini reprezentanc kakšnih večjih sprememb ni pričakovati in ne vem, ali so šle v kakšne prenovitve. Morda le Francozi, ki so že neposredno uvrščeni na olimpijske igre. Z izjemo Italijanov, ki so uspešno zamenjali generacijo, tudi drugi, tako kot mi, v glavnem igrajo v podobnih zasedbah in ni kakšnih večjih presenečenj. Sicer pa tako ali tako poznamo vse igralce, če ne z reprezentančnih tekem, pa s klubskih. Bolj pomembno bo, kdo bo na določen dan v boljši formi.
V sredo s tekmo proti Srbiji tudi uradno začenjate letošnjo reprezentančno sezono, ki jo boste končali šele čez pet mesecev. Spet na Japonskem, a v Tokiu, kjer vas čakajo olimpijske kvalifikacije. Kako boste vse to zdržali?Najhujša so potovanja in menjave časovnih pasov. To me najbolj moti. Dobro bi bilo, če bi bili turnirji v Evropi, tako pa nas po Japonski čaka turnir v Franciji, nato bomo šli na Filipine, kjer bosta spet vročina in vlaga, in če se uvrstimo med osem najboljših, gremo še na zaključni turnir na Poljsko. Drugače bo na evropskem prvenstvu, ko bomo ves čas na enem mestu, medtem ko bodo olimpijske kvalifikacije spet nekaj posebnega. Ne vem, ali poleg odbojke obstaja še kakšen šport, v katerem v tako kratkem časovnem obdobju odigrajo sedem tekem. Zato bo toliko pomembneje, da smo, če nam v Tokiu ne bi uspelo dobiti vseh sedem ali vsaj šest tekem, v ligi narodov čim višje.
To, da boste v reprezentančnem dresu skupaj kar pet mesecev in boste v tem času, ob vseh potovanjih, odigrali okoli 30 tekem, je verjetno brutalno.Strinjam se. Česa podobnega ni v nobeni drugi športni panogi. Igralci že dolgo opozarjamo vodstvo svetovne zveze, da je to prenaporno, a se v tej smeri nič ne premakne. Nedavno sem se pogovarjal z Luko Dončićem, ki pravi, da ne ve, kaj naj dela do konca julija, ko bodo začeli s pripravami. Nam se to v zadnjem desetletju, razen takrat, ko nas niso uvrstili v ligo narodov, še ni zgodilo. Ampak na koncu niti nima smisla razmišljati o tem, ker ne moremo ničesar spremeniti.
