Turški volilci so glasovali na najpomembnejših volitvah v preteklih dveh desetletjih in se v drugem krogu predsedniških volitev odločili, da bodo na oblasti ohranili predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Njegova Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) je tako uspela slaviti na obeh volitvah – na parlamentarnih pred dvema tednoma in ponovno na predsedniških volitvah.
Potem ko je avtokratski predsednik v prvem krogu za las izgubil volilno zmago proti voditelju opozicije iz vrst Republikanske ljudske stranke (CHP) Kemalu Kilicdarogluju, je v drugem krogu uspel vsaj v odstotkih krepko izboljšati svoj rezultat iz prvega kroga. Tokrat je zbral kar 52,09 odstotka glasov, s čimer je bil za dobri dve odstotni točki boljši kot v prvem krogu. Kilicdaroglu je svoj rezultat prav tako izboljšal – v drugem krogu je dobil za dobre tri odstotne točke več podpore volilcev in zbral 47,91 odstotka glasov.
Znan volilni zemljevid
Erdogan se je volilcem za podporo zahvalil v Carigradu, kjer je tudi dejal, da je edina zmagovalka teh volitev Turčija. Kilicdaroglu, ki je politični sistem iz predsedniškega hotel spremeniti nazaj v parlamentarnega, je spregovoril dobro uro pozneje in priznal poraz. Ljudi je pozval, naj še naprej podpirajo boj opozicije za demokracijo, ob čemer je tudi opozoril na neenak volilni boj minulih mesecev. »Borili se bomo naprej, dokler v naši državi ne bomo vzpostavili prave demokracije,« je dejal Kilicdaroglu.
Ponovno se je izrisal vsem prejšnjim volitvam precej podoben politični zemljevid Turčije. Kilicdaroglu je slavil na zahodu države, obalnem pasu Egejskega morja, v velikih sekularnih utrdbah (Carigradu in Ankari) ter na kurdskem jugovzhodu države. Potem ko so ga Kurdi v prvem krogu podprli, saj so si z opozicijo na oblasti obetali boljše čase za lastne pravice, je bilo v drugem krogu vprašljivo, ali ga bodo zaradi vse močnejših nacionalističnih tonov še vedno volili. Erdogan je medtem zmago dosegel v osrednjem anatolskem delu Turčije, kjer živi večina volilne baze, pa tudi v potresni regiji Hatay.
Z včerajšnjo volilno zmago se Erdoganu, ki državo vodi že 21 let – sprva je bil predsednik vlade, pozneje pa se je preselil na položaj predsednika države – uresničujejo sanje, da bo državo vodil na 100. obletnico ustanovitve moderne turške republike. To bo njegov tretji predsedniški mandat, predvidoma tudi zadnji.
Nižja volilna udeležba
Oba kandidata sta svoje glasove včeraj oddala v spremstvu svojih žena, prav tako sta oba računala, da bosta v drugem krogu dobila večino glasov volilcev v prvem krogu tretjeuvrščenega kandidata nacionalističnega političnega pedigreja Sinana Ogana. V Kilicdaroglujevem taboru so se prav tako nadejali, da bodo preobrat v turškem volilnem telesu dosegli z ostrejšimi protibegunskimi stališči. Toda nova politična usmeritev ni zadostovala za zmago. Največja priložnost, da bi v Turčiji prišlo do političnega preobrata in drugačne politične poti države, je bila včeraj pokopana z glasovi volilcev.
Ti so sicer na volišča vnovič prišli v velikih številkah – volilna udeležba je bila 82,88-odstotna. Za okoli slabih šest odstotnih točk je bila nižja od tiste v prvem krogu (88,54-odstotna), kar je kazalo na manjši interes v drugem krogu volitev. In še ena podrobnost: ne Kilicdaroglu ne Erdogan nista nominalno dobila bistveno več glasov kot v prvem krogu.
Volilna tekma med Erdoganom in Kilicdaroglujem sicer ni bila enakopravna. Državni mediji, predvsem televizija in državno nadzorovani časopisi, so Erdoganu namenili desetkrat več časa oziroma prostora v njihovih volilnih poročanjih. Erdogan je v volilni kampanji nastopal tudi z lažnimi novicami. Zanimivo je tudi, da ljudje na potresnem območju svojega srda zaradi slabe začetne pomoči po največji naravni katastrofi na tem območju v zadnjih desetletjih niso izrazili s tem, da bi Erdoganu odvzeli glasove. Proti Erdoganu so v drugem krogu večinsko glasovali zgolj v potresno prizadeti provinci Adana. Erdogan je obveljal za faktor stabilnosti in jamstvo, da bo vlada dejansko izpolnila obljubo in bo žrtvam potresa novo domovanje zagotovljeno v letu dni po potresu.
