#intervju Žan Vipotnik, najboljši nogometaš slovenske lige po izboru Dnevnika:Golgeter, ki se odlično znajde tudi v kuhinji

Po eni strani lepa čast in ponos, po drugi pa je to ekipno delo. Brez soigralcev, kluba in družine mi ne bi uspelo. Vse skupaj je dobra motivacija za naprej.

Vse individualne lovorike bi takoj zamenjal za en pokal s klubom. V slovenskem pokalu smo bili res blizu, v državnem prvenstvu pa smo slabo startali in se nismo uspeli pobrati.

Olimpija je imel super začetek, ki se je prevesil v super sezono. Po našem slabem začetku je bil naš zaostanek vseskozi 10, 12 točk. Ko si enkrat v takšnem zaostanku, se je težko pobrati.

Ko sem bil mali, je vse šlo v gol. Moja prednost je bila, da sem bil fizično močnejši od vrstnikov, zato sem z lahkoto dosegal gole. Višino sem podedoval po očetu.

To je bilo mešano obdobje, a dobra izkušnja. Ker je bilo zame pri mladincih vse skupaj prelahko, sem potreboval preskok. V Novo Gorico sem prvič šel sam od doma. Ko sem bil v mlajših kategorijah Maribora, sem se zjutraj iz Slovenskih Konjic odpeljal z avtobusom v gradbeno šolo v Maribor, nato sem šel na kosilo in trening, po katerem so me prišli iskat starši. Potem ko sem v Gorici dosegel le en gol, sem si v Triglavu ob desetih golih povrnil samozavest, pridobil igralne minute in opazoval, kako je v Mariboru igral Mudrinski.

To je nogomet. Baturina, ki je prišel na posojo, je dobro začel sezono, nato je padel v krizo. Izkoristil sem ponujeno priložnost in nadaljevanje je bilo sanjsko.

Bilo je nekaj pogovorov, vendar sem jim dejal, da bom raje v Mariboru čakal na svojo priložnost. Pokazalo se je, da sem se odločil pravilno. Še sredi jeseni si niti v sanjah nisem predstavljal, da bom imel tako sijajno sezono. Vedel sem, da lahko dosegam zadetke, zato sem potrpežljivo čakal na potrditev, da lahko zabijam gole tudi v prvi ligi, ne le med mladinci.

Bilo je težko obdobje. Ko sem dobil priložnost za deset minut, je bilo težko pokazati, kaj znam. Pogosto sem ostajal še po treningu in dodatno vadil tehniko ter nadgrajeval fizično moč. Pri mladincih se je komu še odbila žoga od noge, med člani pa ima skoraj vsak popolno tehniko. Sam sem naredil veliko analiz, skozi katere sem spoznal, kaj moram narediti, da bom v prednosti pred igralci nasprotnega moštva. Ker nisem igral, sem veliko gledal najboljše napadalce na svetu.

Benzema je legenda, ki nosi Real. Haaland je stroj za gole in precej hitrejši od mene. Lewandowski mi je tudi všeč. Od vsakega sem skušal pobrati nekaj.

Rad imam vse športe. Košarka mi ne gre najbolje, poleti pa rad igram tenis in odbojko.

Na igrišču moraš pokazati drugačno podobo kot v normalnem življenju. Morda sem celo preveč miren za napadalca, ki so po malem tudi predrzni fakini in imajo tudi kakšno umazano potezo. A tudi z mojim pristopom sem trenutno uspešen. Če bom potreboval kakšnr nove trike, se jih bom naučil.

Rad kuham, če dobro, pa morajo povedati drugi. Znam pripraviti veliko jedi. Če skuham sam, bolj cenim pripravljeno jed. Skrbim, da je prehrana športna in vzdržujem idealno težjo. Ker nisem izbirčen, ni težava, da si skuham vse vrste zelenjave. Ko sem kuhal za druge, so bili najbolj navdušeni ob štirihodnem meniju, na katerem je bila glavna jed pečenka.

Na igrišču je rivalstvo veliko, v zasebnem življenju pa sva resnično dobra prijatelja. Imava dober odnos in želim mu vse najboljše tudi naprej. Imel je super sezono in čeprav ni igral klasičnega napadalca, je dosegel veliko golov. V Dravinji sva izstopala v kategoriji do 13 let, zato sva skupaj igrala s starejšimi v kategoriji do 15 let, vendar jaz sem že po treh tekmah, tik pred koncem poletnega prestopnega roka, odšel v Maribor. Zdaj sva skupaj v reprezentanci do 21 let.

Nekaj stvari preberem v medijih, nekaj mi pove agent. Lepo je poslušati takšne stvari, saj delamo zato, da se govori o nas in prestopih. Bomo videli, kaj bo prineslo poletje. Angleška liga bi bila še pretežka, saj je specifična z vrhunskimi igralci, ritem je nor, saj med tekmo ni počivanja in se vseskozi nekaj dogaja. Dolgoročni cilj je ena izmed petih najboljših evropskih lig in seveda liga prvakov. Odprt sem za vse možnosti. Pri izbiri bo najbolj pomembno, da si klub želi mene, da je pripravljen plačati odškodnino Mariboru, da dela z mladimi, da bom stalno igral. Zadnjo besedo bom imel jaz. Nekaj ponudb je bilo že pozimi, a je bilo vse skupaj zame še prehitro, saj sem tedaj odigral le sedem top tekem. Potreboval sem še pomlad za potrditev, da klubom pokažem, da gole zabijem v nizu.

Bilo je sanjsko. Ko me je selektor Kek poslal na igrišče, mi je dejal, naj le igram in skušam doseči gol, medtem ko so mi ostali na klopi dejali, da čutijo, da bom dosegel zadetek. Imel sem občutek, da se bo zgodilo nekaj dobrega, če bom dobil priložnost za igro. Ker je bilo veliko navijačev domače ekipe, je bilo lepo doseči zmagoviti gol. Proti San Marinu nisem odigral najboljše, ampak sem bil vpleten v gol. Igrati v Stožicah za slovensko reprezentanco je velika čast, še bolje pa bi bilo v Ljudskem vrtu, ker je to moje igrišče, saj mesto živi za klub in stadion bi bil poln tudi ob tekmi reprezentance. Ni važno, kje igraš, če si pravi, bodo prišli dobri rezultati.

Zdaj moramo potrditi dober začetek. Tekmeca sta poleg nas najboljša v skupini. Ker igramo s Finsko v gosteh, bo malo težje. Če bomo pravi, bo izid ugoden. Danska je velesila, ki na velikih tekmovanjih vedno pride v izločilne boje in prejema malo golov. Upam, da se bo to spremenilo v Stožicah.