Predsednica žirije Leïla Slimani je Časovno zaklonišče opisala kot »briljanten roman, poln ironije in melanholije«, in dodala, da gre za izjemno literarno delo, ki obravnava sodobno in zelo filozofsko aktualno vprašanje: kaj se zgodi z nami, ko naši spomini izginejo? Nagrada v višini 50.000 funtov, ki se v enakem deležu razdeli med avtorja in prevajalca, se vsako leto podeli za roman ali zbirko kratkih zgodb, ki je bila prevedena v angleščino in objavljena v Združenem kraljestvu ali na Irskem.
»V romanu spremljamo svojevrstnega Gaustina, ki roma skozi čas, zato ga pripovedovalec za nekaj let izgubi, potem pa ga spet najde v Zürichu, kjer je odprl svojo 'kliniko za preteklost', kjer vsako nadstropje podrobno reproducira posamezno desetletje, kar bolnikom, ki trpijo zaradi izgube spomina, pomaga, saj se znajdejo v času, ki je sinhroniziran z njihovim notranjim časom. A ob uspehih se začne za kliniko zanimati vedno več ljudi: 'Prihaja čas, ko se jih bo vedno več želelo skriti v svojo jamo, vrniti se. In to seveda ni ravno lepo. Pripravljena moramo imeti bombna zaklonišča iz preteklosti. Jih pa lahko, če želiš, imenuješ 'časovna zaklonišča'.' Časovno zaklonišče je satiričen roman, ki zastavlja vprašanje, kako živeti s kritičnim pomanjkanjem prihodnosti, pri tem pa preklaplja med različnimi pripovednimi ravnmi. Ekstravaganten in mojstrsko napisan roman, ki znova dokazuje Gospodinovo pisateljsko veščino,« so o romanu zapisali na uredništvu založbe Beletrina.
Gospodinov, ki se je rodil leta 1968 v majhnem mestu Jambol, je eden najuspešnejših bolgarskih pisateljev. Preden se je začel ukvarjati z leposlovjem, je bil pesnik, njegov prvi roman Naravni roman pa je izšel leta 1999 (v slovenskem prevodu Boruta Omerzela smo ga dobili leta 2005). V okviru Festivala Fabula, pa je izšel tudi njegov drugi roman Fizika žalosti – avtor nas je v Ljubljani obiskal leta 2015.
Večina Gospodinovovih del navdih črpa iz bolgarske družbe in politike ali avtorjevega introspektivnega razumevanja Vzhodne Evrope. V nedavnem intervjuju je Gospodinov celo dejal, da je roman Časovno zaklonišče presegel meje njegove države in da ga je navdihnil svetovni obrat k populizmu. »Prihajam iz političnega sistema, ki je v komunizmu prodajal 'svetlo prihodnost',« je dejal. »Zdaj so se stave spremenile in 'svetlo preteklost' prodajajo populisti sami.«
