Realni bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem letošnjem četrtletju glede na zadnje lansko povečal za 0,6 odstotka, medletno pa je bil večji za 0,7 odstotka. Več kot eno odstotno točko je k medletni gospodarski rasti prispevala potrošnja gospodinjstev. Gospodinjstva so glede na enako lansko obdobje več trošila za turistične storitve v tujini in nakupe avtomobilov, manj pa za hrano, neživila in prenočitve doma. Ob rasti prihodov in nočitev tujih turistov je bila visoka tudi rast v storitvah, povezanih s turizmom, v danes objavljenem Ekonomskem ogledalu ugotavlja Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Investicijska dejavnost je bila tudi v prvem četrtletju razmeroma visoka, še zlasti se je krepila aktivnost v gradbeništvu. Presenetljivo visok negativen prispevek zalog v višini –6,5 odstotne točke pa je vplival na močno medletno zmanjšanje bruto investicij, pravijo na Umar. Aktivnost v izvoznem delu gospodarstva je bila v prvem četrtletju šibka, saj sta izvoz blaga in aktivnost v predelovalnih dejavnostih ostala podobna kot v enakem obdobju lani. Na drugi strani se je okrepila storitvena menjava, zlasti potovanj, ki jo je podpiralo hitro pokovidno okrevanje v turizmu.
Skupni izvoz se je povečal, skupni uvoz pa zmanjšal, kar je prispevalo k visokemu pozitivnemu prispevku salda menjave s tujino v višini 5,1 odstotne točke. Državna potrošnja se je po obdobju okrepljene rasti medletno znižala tretje četrtletje zapored, k čemur so prispevali predvsem nižji izdatki za obvladovanje epidemije covida-19.
Rast BDP naj bi se v drugem četrtletju nekoliko okrepila
Gospodarska rast v evrskem območju je bila v prvem četrtletju skromna, razpoložljivi kazalniki pa nakazujejo njeno okrevanje v drugem četrtletju. Po četrtletni stagnaciji v lanskem zadnjem četrtletju se je BDP evrskega območja v prvem četrtletju povečal za 0,1 odstotka (medletno za 1,3 odstotka), kar je sicer nekoliko več od predhodnih pričakovanj Evropske komisije. Glede na razpoložljive kazalnike razpoloženja naj bi se rast gospodarske aktivnosti evrskega območja v drugem četrtletju okrepila.
K izboljšanju kazalnikov je prispevalo zlasti izboljšanje zaupanja v storitvenih dejavnostih, medtem ko se v predelovalnih dejavnostih zaupanje še naprej zmanjšuje. To se odraža tudi v slovenskih izvozno usmerjenih dejavnostih, v katerih se je razpoloženje v začetku drugega četrtletja še nekoliko poslabšalo.
Na Umarju ugotavljajo, da se je poslovanje gospodarskih družb takoj po epidemiji močno izboljšalo, lani pa je na upočasnitev rasti kazalnikov vplivala energetska kriza. Med kazalniki sta se poslabšala zlasti gospodarnost in donosnost prihodkov, ki sta malo nižja kot pred epidemijo.
V primerjavi s februarsko napovedjo je Evropska komisija napoved gospodarske rasti za evrsko območje za leti 2023 in 2024 nekoliko zvišala, navzgor pa je bila popravljena tudi napoved inflacije. Komisija sicer še naprej opozarja na negativna tveganja, ki naj bi se v zadnjih mesecih povečala in so povezana zlasti z vztrajno osnovno inflacijo, zaostritvijo pogojev na finančnih trgih ter gospodarskimi posledicami vojne v Ukrajini.
Med novo zaposlenimi kar 83 odstotkov tujcev
Medletna rast števila delovno aktivnih je bila marca podobna kot v prvih dveh mesecih, in sicer 1,8-odstotna. K njej zaradi pomanjkanja domačih delavcev v večini dejavnosti največ prispeva zaposlovanje tujih državljanov, marca jih bilo med novimi zaposlitvami kar 83 odstotkov. Najvišja rast je bila v gradbeništvu, ki sodi med dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile, izstopa pa tudi po deležu tujcev - tej he bilo med vsemi delovno aktivnimi v dejavnostmi 48 odstotkov.
Še naprej se nadaljuje upadanje števila brezposelnih. Konec aprila je bilo registriranih 48.904 brezposelnih, kar je 3,4 odstotka manj kot konec marca oziroma 16,3 odstotka manj kot pred letom dni. Za skoraj tretjino je bilo manj tudi dolgotrajno brezposelnih. Povprečna bruto plača je bila februarja medletno realno višja za 1,2 odstotka, na kar je vplival predvsem občuten dvig minimalne plače v začetku leta in tudi razmeroma nizka lanska osnova.
Inflacija ostaja visoka
Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je aprila nekoliko znižala, a je bila z 9,4 odstotka še naprej zelo visoka. Podobno kot v predhodnih mesecih so k rasti inflacije največ prispevale cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so bile aprila za 15,8 odstotka višje kot pred 12 meseci. To je sicer manj kot marca, ko je bila rast cen hrane in brezalkoholnih pijač kar 19-odstotna.
Inflacijo še naprej poganja tudi visok prispevek cen neenergetskega industrijskega blaga in storitev, precej nižji kot v predhodnih mesecih pa je bil aprila prispevek rasti cen energentov. Osnovna inflacija, to je rast cen z izločenim vplivom cen energentov, hrane in brezalkoholnih pijač, se je tudi aprila ohranila pri okoli 8 odstotkih in je bila višja kot v evrskem območju. Cene proizvodov slovenskih proizvajalcev so se aprila na mesečni ravni po približno dveh letih in pol neprekinjene rasti znižale, upočasnila pa se je tudi medletna rast.
V prvem četrtletju 273,7 milijona evrov primanjkljaja
Konsolidirana bilanca javnega sektorja je imela v prvem četrtletju letos primanjkljaj v višini 273,7 milijona evrov, kar je nekoliko manj kot v enakem obdobju lani. Prihodki so se medletno zvišali za 2,6 odstotka, na kar je ob vse večji zaposlenosti in okrepljeni rasti plač vplival predvsem porast prispevkov za socialno varnost. Po drugi strani so bila (ob visoki lanski osnovi) bistveno nižja prejeta sredstva iz EU in nekateri nedavčni prihodki, hkrati pa se je ob nižji gospodarski rasti, začasnem znižanju davčnih obremenitev energentov in zakonodajnih spremembah pri dohodnini umirila tudi rast davčnih prihodkov.
Odhodki so bili medletno višji za 1,7 odstotka, k čemur največ prispevala rast plač in drugih stroškov dela. Povišali so se tudi različni transferji, na kar so poleg lanske osnove vplivali tudi ukrepi za blažitev posledic energetske draginje.
