Vrednosti nekaterih kratkoročnih gospodarskih kazalnikov za Slovenijo, povezanih z mednarodno blagovno menjavo in aktivnostjo predelovalnih dejavnosti, so se v povprečju aprila in maja glede na prvo četrtletje znižale. Industrijska proizvodnja se je sicer po aprilskem občutnem znižanju maja precej okrepila, a v povprečju drugega četrtletja ostala pod ravnjo prvega. Blagovna menjava je maja še upadla in ostala manjša kot pred letom dni, to pa predvsem zaradi nadaljnjega upada uvoza blaga, medtem ko se je realni izvoz blaga po večmesečnem zmanjševanju nekoliko povečal, so navedli v Umarju.
Pričakovanja glede izvoznih naročil so se junija po opozorilih urada znižala na najnižjo raven po avgustu 2020, kar ne kaže, da bi junija pri izvozni aktivnosti prišlo do vidnejšega okrevanja. Tudi realni prihodek tržnih storitev, ki so ob pokoronskem okrevanju daljše obdobje beležile rast, se je aprila občutno zmanjšal in bil manjši tudi medletno.
Gradbena aktivnost še naprej spodbuja gospodarsko rast
Realni prihodek v trgovini na drobno brez motornih goriv se je aprila na mesečni ravni nekoliko povečal, medletno pa ostal precej manjši. Gospodinjstva so aprila in maja manj kot pred letom trošila za hrano, neživilske izdelke in turistične prenočitve doma, več pa za avtomobile in potovanja v tujino. Po podatkih finančne uprave o vrednosti davčno potrjenih računov je bila sicer skupna realna prodaja v drugem četrtletju prvič v zadnjih dveh letih medletno manjša. Gradbena aktivnost, ki se je po aprilskem upadu maja zvišala, pa je bila medletno še vedno znatno višja in tako še naprej spodbuja gospodarsko rast.
Število registriranih brezposelnih je bilo junija najnižje doslej v zgodovini samostojne Slovenije. Ob velikem pomanjkanju delovne sile je bilo medletno za četrtino manj dolgotrajno brezposelnih in 14,5 odstotka manj brezposelnih, starejših od 50 let. Medletna rast števila delovno aktivnih oseb je bila aprila nekoliko nižja kot v prejšnjih mesecih, k rasti pa je še naprej največ prispevalo zaposlovanje tujih državljanov.
Aprila je bila povprečna bruto plača v zasebnem sektorju medletno zaradi nižjih izrednih izplačil realno nižja za 1,4 odstotka, v javnem pa realno višja za 1,6 odstotka, kar je povezano predvsem z lanskim dogovorom o dvigu plač.
Osnovna inflacija se ne znižuje
Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je junija skladno s pričakovanji občutno znižala kljub vrnitvi obdavčitve nekaterih energentov na višjo davčno stopnjo. Pri 6,9 odstotka je bila za 1,5 odstotne točke nižja kot maja in najnižja po lanskem aprilu. Inflacijo v evrskem območju je medtem, merjeno s harmoniziranim indeksom življenjskih potrebščin, še naprej presegala, tokrat za 1,1 odstotne točke, pojasnjujejo v Umarju.
K medletnemu znižanju inflacije je prispevala predvsem precej nižja rast cen v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo ob višji osnovi zaradi lanskega izteka ukrepa oprostitve plačila nekaterih prispevkov in dajatev za električno energijo. Medletna rast cen hrane je bila junija še vedno razmeroma visoka, a se postopoma umirja. V zadnjih mesecih pa se je močno okrepila medletna rast cen blaga in storitev v zdravstvu, ki je bila s 13,3 odstotka junija najvišja med vsemi skupinami blaga in storitev.
Osnovna inflacija, ki ne upošteva rasti cen hrane in energentov, je junija z osmimi odstotki ostala razmeroma visoka in se še ni pričela zniževati. Bila je tudi bistveno višja od evrskega povprečja (5,4 odstotka), so izpostavili pri Umarju.
Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se maja medmesečno drugič zapored znižale, medletna rast pa se je ob višji lanski osnovi občutno umirila in bila najnižja po juliju 2021.
