Pred kratkim sem v trgovskem središču čakal pred blagajno v daljši vrsti. Pred mano sta se živahno in glasno pogovarjali dekleti, po videzu sodeč srednješolki ali študentki. Pogovor je tekel v odlični angleščini o opravljenem nakupu in izbranih artiklih. Pomislil sem, da sta mogoče dijakinji na izmenjavi oziroma študentki programa Erasmus. Ko smo prišli do blagajne, pa sta se začeli z blagajničarko pogovarjati v »kleni« štajerščini. Ko sem naslednjič v parku poslušal pogovor dveh deklet ponovno v angleščini, sem šele razumel, da gre za navado, bolje reči razvado, ko se mladi iz kdo ve kakšnih razlogov med seboj občasno pogovarjajo v angleščini. Potrditev sem dobil tudi od drugih, kar me je navdalo z določeno mero nelagodja. Mogoče bo kdo dejal, da gre pač za »afnanje« mladih, kar lahko deloma drži, vseeno pa je to prepogost pojav, da ne bi nosil določenega sporočila.
Omenjeni dogodek sem povezal s še eno izkušnjo. V skoraj tridesetih letih ravnateljevanja sem opravil približno devetsto intervjujev z dijaki, ki so se prijavili za...