Včeraj je bil javnosti uradno predstavljen začetek obsežnega in večletnega procesa celovitega izlova nutrij na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje (KPBL). Čeprav je ministrstvo za kmetijstvo že lani lovskim družinam na območju KPBL izdalo odločbo, bodo izlov predvidoma začeli šele v naslednjih štirinajstih dneh. Zamik je povezan z zahtevnostjo procesa, saj v njem sodeluje več fakultet, ministrstev, lovskih družin in občin na območju Barja. Nutrija živi po celotnem porečju Ljubljanice, širi pa se že proti Savi. V Sloveniji je prisotna že 30 let, v desetih letih se je njena populacija skoraj potrojila. Poskusni izlov znotraj naselij se bo za zdaj izvajal v občinah Ig, Brezovica in Vrhnika. Po pričakovanjih se bo izlov skozi leta razširil tudi na druga območja.
Pasti že kupljene
Nutrije bodo v naseljih lovili z živolovkami. »Zaenkrat smo kupili 20 pasti živolovk, če se bo metoda izkazala za uspešno, bomo pasti dokupili. Smo na začetku tega procesa in najprej moramo ugotoviti, kako to logistično izpeljati,« je povedal Janez Kastelic, direktor KPLB. Dodal je, da so sredstva za pasti prišla iz podnebnega sklada, saj je izlov nutrij ukrep, s katerim se blažijo posledice podnebnih sprememb. »Pripravljeni smo. Postopek je predpisan in dogovorjen, mi ga moramo samo še standardizirati,« je zagotovil Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije (LZS). »Past se postavi tako, da se v notranjost postavi jabolko ali kaj drugega, kar privablja nutrije. Poleg bomo postavili lovsko kamero in ko se bo past sprožila, se bomo nemudoma odzvali. Živali ne bomo puščali trpeti po nepotrebnem,« je pojasnil in dodal, da je izlov pomemben tako z okoljskega kot z gospodarskega vidika. »Če se sprehodite po Ljubljanskem barju, boste na koruznih njivah videli, da nutrije vlečejo koruzo proti vodi. Ko skopljejo rov do koruze, se velikokrat zgoditi, da traktor nasede.« Škodo, ki jo na poljih povzročijo nutrije, krijejo posamezne lovske družine. Tudi direktor Kastelic je opozoril, da so pritožbe prebivalcev krajinskega parka čedalje pogostejše. »To je prostoživeča žival in ljudje niso več vajeni stika z živalmi. Zlasti če se ti žival postavi po robu in se ne umakne. Nutrija ima izrazito lastnost prilagajanja. Ko ugotovi, da človek ni nevaren, nutrija ščiti lasten interes,« je pojasnil Kastelic. Sicer ugotavlja, da je gospodarska škoda zanemarljiva v primerjavi s tisto, ki jo invazivne nutrije povzročajo živalim in rastlinam.
Hrana za pse
Diana Žele Vengušt z veterinarske fakultete ugotavlja, da je zdravstveno stanje nutrij dobro, kar pomeni, da je njihovo meso verjetno primerno za prehrano živali. Do zdaj so sicer na fakulteti pregledali že 80 trupel nutrij od predvidenih sto. Potencialna prodaja mesa nutrij iz krajinskega parka bi predstavljala motivacijo za lovce, ki sicer prostovoljno sodelujejo v izvajanju projekta državnega in evropskega pomena. »Nutrija kot taka ni zanimiva vrsta za lov. Imamo težave z motivacijo lovcev. Za lov na nutrije ni upravičenega ekonomskega interesa, z mesom ali kožuhom za zdaj ne morete ničesar počeli,« je povedal Bradač. Po njegovem mnenju je pomembno, da se meso nutrij uporabi na takšen ali drugačen način. »Zagovarjam, da če nekaj vzamemo iz narave, potem moramo nekaj vrniti, tudi če gre za tujerodno vrsto. Če nutrije ne zavržemo, ampak predelamo v hrano za živali, potem to vrnemo v naravo. Meso nutrije je primerna hrana tudi za pse, ki imajo alergije.« Dodal je, da če ne bi bilo ekonomskega interesa za meso nutrij, bi bilo dobro, da bi meso vsaj donirali zavetiščem za pse, kjer mesa primanjkuje.
