Generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić je odločitev o vzpostavitvi registra škode pod okriljem SE označila za zgodovinsko, ki bo »podprla žrtve pri evidentiranju njihovih izgub«. Poudarila je, da je s podporo zelo velike koalicije članic in nečlanic SE ter EU to »ena prvih pravno zavezujočih odločitev, da bo Rusija odgovarjala za svoja dejanja«.
Premierka Islandije, ki predseduje SE, Katrin Jakobsdottir, je register škode izpostavila kot »pomemben korak k odgovornosti za zločine, storjene v brutalni ruski vojni, in močno sporočilo podpore Ukrajini«. Evropska unija, ki jo na vrhu zastopata predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, pa je zagotovila znaten prispevek za začetne stroške.
Register bo imel sedež v Haagu na Nizozemskem, satelitsko pisarno pa v Ukrajini. Vzpostavili ga bodo za začetno obdobje treh let. Namenjen bo evidentiranju dokazov in informacij o zahtevkih za škodo, izgube ali poškodbe, ki so posledica ruske agresije proti Ukrajini. Pri SE so poudarili, da bo tlakoval pot bodočemu mednarodnemu mehanizmu odškodnin za žrtve ruske agresije, ki bo zagotovil, da bo Rusija Ukrajini plačala celotno odškodnino v skladu z mednarodnim pravom, tudi s pomočjo svojega mednarodno lociranega premoženja. V sporočilu za javnost je Svet Evrope še izpostavil, da se sedaj težko delo šele začenja, saj morajo zagotoviti, da bo register kmalu začel delovati, tako da bodo žrtve ruske agresije lahko predložile svoje zahtevke.
Ukrajinski premier Denis Šmihal, ki je prav tako v Reykjaviku, je v imenu Ukrajine pozdravil vzpostavitev registra. »Hvaležni smo Svetu Evrope in vsem sodelujočim državam za tako visoko raven podpore,« je dejal ter pozval druge države iz vsega sveta, »da se mu pridružijo v znak podpore pomembnemu vprašanju odgovornosti Rusije za njeno vojno proti Ukrajini«.
Slovenijo na dvodnevnem vrhu, šele četrtem v 74-letni zgodovini organizacije, zastopa predsednica republike Nataša Pirc Musar. Že pred vrhom so iz njenega urada sporočili, da bo Slovenija na vrhu vzpostavitev registra škode podprla. Da ustanovitev registra podpira tudi Slovenija, so sporočili tudi iz vlade. Pojasnili so, da bo deloval kot platforma za medvladno sodelovanje. Po prvih izračunih naj bi njegova vzpostavitev in delovanje stala okoli sedem milijonov evrov letno, minimalni prispevek za Slovenijo pa bi znašal okvirno 25.000 evrov.
Po splošni razpravi se bo vrh predsednikov vlad in držav članic v islandski prestolnici danes končal s sprejemom deklaracije in predajo predsedovanja Latviji.
Pirc Musar v Reykjaviku pozdravila vzpostavitev registra škode v Ukrajini
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v govoru na vrhu Sveta Evrope danes ostro obsodila rusko agresijo na Ukrajino, njenim prebivalcem pa zagotovila nadaljnjo pomoč Slovenije. Podprla je prizadevanja, da bi odgovorni za zločine v Ukrajini zanje tudi odgovarjali. Kot pomemben korak pri tem je izpostavila vzpostavitev registra škode v Ukrajini.
Predsednica je poudarila pomen enotnosti pri zagovarjanju skupnih vrednot SE - človekovih pravic, demokracije in vladavine prava - ki Slovenijo po njenih besedah vodijo že od njene osamosvojitve in pridružitve Svetu Evrope pred 30 leti. Kot glavno vprašanje našega časa in razlog za vrh je Pirc Musar izpostavila trend nazadovanja na področju demokracije, pravne države, človekovih pravic in pravic manjšin. Članice SE je pozvala k obratu tega trenda, izpolnitvi obveznosti ter spoštovanju skupnih standardov. Poudarila je tudi pomen zagotovitve podpore Svetu Evrope »kot vodilnemu in nepogrešljivemu varuhu pravnih obveznosti in skupnih standardov na področju pravne države, pravic manjšin in človekovih pravic na naši celini«.
Kot temeljno obveznost, ki je skupna vsem državam članicam SE, pa je izpostavila izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v celoti in pravočasno. Poudarila je, da Slovenija odločno podpira nadzorni mehanizem za izvrševanje sodb in vse druge neodvisne nadzorne mehanizme SE. Naraščajoči trend neizvrševanja sodb ESČP pa je označila za zaskrbljujoč in nesprejemljiv.
Poudarila je še vlogo Sveta Evrope kot oblikovalca standardov za sedanje in prihodnje izzive na področju človekovih pravic, kot sta regulacija uporabe umetne inteligence in uveljavljanje pravice do zdravega in čistega okolja. »Svet se morda spreminja, vendar ostaja potreba po spoštovanju človekovega dostojanstva še naprej tako pomembna kot doslej,"« je še izpostavila. Izrazila je pripravljenost, da bo kot predstavnica Slovenije prispevala k temu, da bodo vrh zaključili z močnim in pozitivnim sporočilom za prihodnost SE »in za vse nas v Evropi«.
Predsednica Pirc Musar se bo danes udeležila še zaključne razprave vrha, na katerem bo z ostalimi voditelji držav in vlad 46 držav članic sprejela politično deklaracijo o nadaljnji krepitvi demokracije, človekovih pravic in vladavine prava. Ob robu bo imela tudi več dvostranskih srečanj, so še sporočili iz njenega urada.
Prvi dan vrha, v torek, je z irskim premierjem Leom Varadkarjem vodila eno od tematskih okroglih miz, namenjeno razpravi o potrebi priznavanja odgovornosti za hudodelstva v Ukrajini. Imela je tudi več dvostranskih srečanj, med drugim s komisarko za človekove pravice SE Dunjo Mijatović in islandskim kolegom Gudnijem Thorlaciusom.
