Še dobra dva tedna nas ločita od podelitve Cankarjeve nagrade, namenjene najboljšemu izvirnemu literarnemu delu minulega leta v slovenskem jeziku, in sicer z vseh področij, na katerih je ustvarjal tudi Ivan Cankar – torej od pripovedništva in lirike do dramatike ter esejistike. Nagrada, ki so si jo kot poklon Cankarju ter sodobni slovenski književnosti zamislili Slovenski center Pen, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU v sodelovanju z občino Vrhnika, bo tokrat podeljena že četrtič, letošnjih nominirancev – oziroma predvsem nominirank – pa je kar pet: to so Katja Gorečan za poetični roman Materinska knjižica, Lado Kralj za roman Ne bom se več drsal na bajerju, Adriana Kuči z romanom Ime mi je Sarajevo, Mojca Kumerdej z zbirko kratkih zgodb Gluha soba in Mirana Likar za zbirko kratkih zgodb Ženska hiša.
Pogumen in tehten izbor
»Zelo sem vesel tokratnega izbora, saj so nominirane knjige, ki jih marsikdo ne bi zlahka opazil ali jih celo uvrstil med kandidate za najboljše izvirno delo leta,« je poudaril predsednik upravnega odbora Cankarjeve nagrade Marko Golja na včerajšnji razglasitvi letošnjih nominirancev v prostorih Društva slovenskih pisateljev. »Obenem pa gre za odlične, avtorsko drzne stvaritve, zato lahko rečem, da je žirija opravila izjemno delo.«
Strokovno žirijo so sestavljali Ivan Verč (predsednik), Niko Grafenauer, Alenka Koron, Darja Pavlič in Alja Predan, izbirali pa so med doslej največjim številom prijavljenih knjižnih del – teh je bilo namreč 49, predlogi pa so prišli, kakor je zadovoljno dodal Golja, iz skoraj vseh slovenskih založb. »Množice prijav smo bili še posebej veseli zato, ker nam je to omogočilo boljšo ter zlasti tehtnejšo izbiro,« je razložila Darja Pavlič in pristavila, da so pri presojanju ostali pri merilih, ki so jih vzpostavili že v preteklih letih. »Delo, vredno Cankarjeve nagrade, mora biti večplastno in omogočati različne interpretacije, pozorni pa smo tudi na njegov odnos do žanrskih konvencij – na njihovo upoštevanje ali preseganje, a tudi na utemeljenost in pa učinkovitost teh postopkov. Tokrat smo bili nekoliko bolj pozorni tudi na samo sporočilnost dela, saj gre vendarle za nagrado, poimenovano po Ivanu Cankarju.« Kot je dodala, so si nominirana dela med seboj nadvse raznolika, vendar pa vsako od njih na svoj način nagovarja sodobnega človeka oziroma njegovo bivanjsko problematiko.
Tudi neposreden prenos
Podelitev Cankarjeve nagrade, ki jo bosta spremljala umetniški program ter pogovor z nominirankami, bo v nedeljo, 7. maja, v Cankarjevem domu na Vrhniki, o nagrajencu oziroma nagrajenki – ki bo z nagrado prejel tudi denarni priboljšek v višini vsaj 5000 evrov – pa se bo žirija odločila šele v času same prireditve, ki jo bo med drugim mogoče spremljati tudi v neposrednem prenosu na Radiu Ars. Prvi dobitnik Cankarjeve nagrade je bil sicer leta 2020 Sebastijan Pregelj za roman V Elvisovi sobi, za njim jo je leta 2021 prejel Gašper Kralj z romanom Škrbine, lanska nagrajenka pa je bila Simona Semenič z zbirko dram tri igre za punce.
