Po reorganizaciji vlade konec januarja so se več ministrstvom spremenila delovna področja, pridružila pa so se jim še tri nova, tako da zdaj vlado sestavlja 20 ministrstev. »Ker je nemoteno, učinkovito in transparentno delovanje državnih organov možno zagotoviti le tako, da imajo ti svoj finančni načrt, smo pripravili tako imenovani rebalans proračuna,« je danes na novinarski konferenci po seji vlade povedal finančni minister Klemen Boštjančič.
Kot je pojasnil, je rebalans državnega proračuna za leto 2023 tehnični rebalans, v katerem so zgolj prerazporedili sredstva med ministrstvi, obenem pa so upoštevali posodobljena makroekonomska izhodišča iz spomladanske gospodarske napovedi Umarja za 2023 in proračunsko realizacijo v prvih treh mesecih tega leta. Rebalans po njegovih besedah temelji na že sprejetih zakonskih rešitvah, kar pomeni, da morebitni finančni učinki reform in drugih načrtovanih ukrepov niso zajeti. Boštjančič je ob tem povedal, da za letos »ni predviden še kakšen rebalans«.
Nižji tako prihodki kot odhodki
Proračun za leto 2023 je DZ sprejel novembra lani, ko je ob nekaj manj kot 13,5 milijarde evrov pričakovanih prihodkov določil porabo v rekordni višini skoraj 16,7 milijarde evrov, s čimer naj bi primankljaj znašal 3,3 milijarde evrov, Boštjančič je danes povedal, da bo primanjkljaj z rebalansom za 376 milijonov evrov nižji in bo znašal približno 2,9 milijarde evrov oziroma 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Boštjančič je dejal, da ga znižanje primanjkljaja veseli. »Zavedamo se, da bodo prihodnje leto ponovno veljala fiskalna pravila, zato moramo javne finance upravljati preudarno,« je dejal. Ob tem je treba dodati, da je načrtovani primankljaj še vedno tretji najvišji v zgodovini države - višji je bil le leta 2013 zaradi bančne sanacije in leta 2020, v prvem letu epidemije koronavirusa.
Nekaj nižji od načrtovanih bodo tako prihodki kot odhodki. Odhodki se znižujejo za 609 milijonov evrov oziroma 3,6 odstotka na nekaj manj kot 16,1 milijarde evrov, medtem ko bodo prihodki znašali 13,1 milijarde evrov, kar je za 233 milijonov evrov oziroma 1,7 odstotka manj kot v lani sprejetem proračunu.
Počasnejše črpanje evropskih sredstev
Do zmanjšanja načrtovanih prihodkov je po Boštjančičevih besedah prišlo zaradi nižje ocene davčnih prihodkov predvsem iz naslova dohodnine, ki je posledica zvišanja povprečnine po dogovoru z občinami in zmanjšanja prihodkov od davka od dohodkov pravnih oseb zaradi nižjega poračuna za leto 2022, kakor tudi padca prihodkov iz proračuna EU. Ob tem je poudaril, da gre pri evropskih sredstvih zgolj za spremembo dinamike črpanja in ne za njihovo izgubo..
Razlog za zmanjšanje izdatkov pa je predvsem v tem, da je vlada v prvotnem proračunu načrtovala visoke izdatke za blaženje energetske krize, ki pa potem predvsem zaradi mile zime niso bili potrebni. Znižanje načrtovanih odhodkov omogoča tudi zmanjšanje potreb po financiranju ukrepov, povezanih s covidom-19, in spremenjena dinamika črpanja kohezijskih sredstev za obdobje 2021-2027 Črpanje evropskih sredstev iz novega finančnega okvira namreč ne bo potekalo tako hitro, kot je vlada načrtovala še jeseni.
Skupaj s predlogom rebalansa pošilja vlada v potrditev v DZ tudi predlog novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024. Spremembe se med drugim nanašajo na zagotavljanje sredstev proračunskemu skladu za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter na zmanjšanje dopustnega zadolževanja države v tem letu s petih na približno 4,2 milijarde evrov.
Glede davčne reforme bodo iskali široko podporo
Boštjančič je na vprašanja o davčni reformi, glede katere je predsednik vlade Robert Golob konec marca dejal, da je morda sploh ne bo, dejal, da na finančnem ministrstvu še naprej pripravljajo spremembe davčne zakonodaje, šle pa bodo predvsem v smeri poenostavitve postopkov in odprave anomalij, ki so se skozi leta nabrale v zakonodaji.
Ob tem je vnovič zatrdil, da sprememb tako pomembnih zakonov, kot je denimo zakon o dohodnini, ali pa glede obdavčitve premoženja, brez zelo širokega splošnega konsenza ne bo mogoče izvesti. »Tako da načrtujemo zelo, zelo veliko razgovorov s socialnimi partnerji in verjamem, da bomo prišli do rešitev, ki bodo imele široko podporo,« je dejal. Dodal je, da davčna reforma ni bila mišljena z namenom povečanja davčnih prilivov oziroma polnjenja proračuna.
Odbor za finance soglaša z javnofinančnimi načrti vlade
Odbor DZ za finance je danes brez razprave potrdil odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za prihodnje triletno obdobje, s katerim vlada cilja na postopno zniževanje javnofinančnega primanjkljaja, pod referenčno mejo treh odstotkov BDP naj bi padel že prihodnje leto. DZ bo odlok potrjeval na izredni seji v petek.
Leto 2022 so slovenske javne finance sklenile s primanjkljajem v višini 2,32 milijarde evrov, kar predstavlja 3,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), za letos zdaj veljavni odlok zaradi ukrepov za pomoč gospodinjstvom in gospodarstvu v luči energetske draginje dopušča njegov skok na pet odstotkov BDP.
»V prihodnjih letih bo fiskalno politiko zaznamovalo postopno znižanje javnofinančnega primanjkljaja,« je članom odbora povedal finančni minister Boštjančič. Z letom 2024 se bo namreč na ravni EU prenehala uporabljati splošna odstopna klavzula, ki je v zadnjih štirih letih omogočala odstop od fiskalnih pravil. Treba bo torej ponovno slediti veljavnim fiskalnim pravilom pakta za stabilnost in rast, je dodal.
Za leto 2024 je tako javnofinančni primanjkljaj s predlogom odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2024-2026 določen pri 2,8 odstotka BDP, leta 2025 naj bi se znižal na 2,2 odstotka BDP in leta 2026 na 1,3 odstotka BDP. Za državni proračun je za leto 2024 predviden primanjkljaj v višini 2,3 odstotka BDP, za leto 2025 1,6 odstotka BDP in za leto 2026 1,2 odstotka BDP. Občine naj bi v letu 2024 poslovale uravnoteženo, v letih 2025 in 2026 pa beležile 0,1 odstotka BDP presežka. Za pokojninsko in zdravstveno blagajno pa odlok za razliko od prejšnjih let določa le zgornjo mejo izdatkov. Obe morata namreč imeti izravnan saldo.
V obdobju do leta 2026 se ohranja tudi visok delež javnih investicij, saj bo v povprečju znašal več kot pet odstotkov BDP, je povedal minister. Odlok upošteva tudi višje odhodke za financiranje zdravstvene blagajne, uskladitve pokojnin ter dolgotrajno oskrbo, prav tako se zvišujejo vplačila v proračun EU in izdatki za obresti, še naprej je predvidena rast izdatkov za znanost, je naštel.
Javni dolg naj bi se znižal
Vlada načrtuje tudi nadaljnje postopno zniževanje dolga države proti referenčni vrednosti 60 odstotkov BDP. Do leta 2026 naj bi se po teh načrtih predvidoma znižal na 63,5 odstotka BDP. Konec leta 2022 se je glede na marčne podatke statističnega urada ustavil pri 69,9 odstotka BDP.
Fiskalni svet je s temi načrti načeloma zadovoljen. Njegov predsednik Davorin Kračun je povedal, da večina kazalnikov kaže na spoštovanje pravil v letih 2025 in 2026, če bodo predloženi proračunski dokumenti uresničeni. Opozoril pa je na tveganja, ki izhajajo tako iz globalnega okolja kot tudi zaradi morebitnih domačih slabo premišljenih odločitev. Ker so bili v času nedavnih kriz uvedeni številni neciljani ukrepi, se mu zdi nujna njihova preusmeritev v ciljane ukrepe. Administrativno nižanje cen energentov v nedogled se mu denimo ne zdi smiselno in tudi ne vzdržno.
