Vlada je spomnila, da je ključni razlog za pripravo rebalansa reorganizacija vlade oziroma preoblikovanje resorjev. Pri nekaterih ministrstvih so se spremenila delovna področja, hkrati pa so nastala tudi nova ministrstva. Ker se nemoteno, učinkovito in transparentno delovanje državnih organov med drugim zagotavlja preko izvrševanja finančnih načrtov, je vlada pripravila tako imenovani »tehnični« rebalans proračuna.
Glede predloga državnega sveta, naj vlada prisluhne reprezentativnim združenjem občin in poišče ustrezno rešitev za dodatno financiranje občin, je vlada ocenila, da se je s povprečnino v višini 700 evrov za leti 2023 in 2024 maksimalno približala občinam in ob drugih draginjskih ukrepih poskušala ublažiti tudi rast njihovih stroškov.
Povprečnina je v preteklih letih iz leta v leto ustrezno rasla, pravijo na vladi. Glede na makroekonomske napovedi za leto 2023 je zato treba ustrezno prilagoditi ekonomske in fiskalne politike za celoten sektor države, med drugim tudi občin. Vlada hkrati ugotavlja, da je finančno stanje občin stabilno in vzdržno, morebitni dodatni ukrepi pomoči države pa bi povzročili negativni učinek na splošni makroekonomski in fiskalni okvir države. Pri izvajanju makroekonomske politike je treba zagotavljati fiskalno stabilnost ter trajen in stabilen narodnogospodarski razvoj, ki je v interesu države kot celote. Temu cilju morajo biti po navedbah vlade prilagojene politike vseh štirih blagajn javnega sektorja
Vlada poleg tega pojasnjuje, da je bil pri sklepanju dogovora o višini povprečnine že upoštevan dvig plač, ki je bil dogovorjen oktobra lani, prav tako je bila upoštevana inflacija v višini 8,1 odstotka. Vlada ob tem meni, da je na odhodke občin pozitivno vplivala določitev najvišje drobnoprodajne cene zemeljskega plina in elektrike, ki velja tudi za izvajalce javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja. Regulacija bo veljala celo leto 2023. Prav tako je vlada pripravila različne ukrepe za omilitev podražitve vrtcev za starše, višajo pa se tudi pragovi za socialne transferje, ki bodo višji in staršem lažje dostopni.
Glede pomisleka in nestrinjanja državnega sveta o znižanju proračunske rezerve vlada pojasnjuje, da so razlog za to spremenjene okoliščine na področju blaženja posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo, saj so bile razmere na trgu energentov ob pripravi sprememb proračuna 2023 bistveno bolj nepredvidljive v primerjavi s trenutnimi razmerami.
Uvrstitev novih projektov v veljavni načrt razvojnih programov
Na odboru je vlada v veljavni načrt razvojnih programov proračuna Slovenije v skladu s spremembo načrta financiranja uvrstila tri nove projekte bilateralnega razvojnega sodelovanja.
Vlada je v veljavni načrt razvojnih programov 2023 – 2026 uvrstila tri nove projekte, in sicer Trajnostna oskrba z vodo v Gradiški, Sončne elektrarne v Banja Luki in Trajnostna raba gozdov v Adigeni. Projekta Trajnostna oskrba z vodo v Gradiški in Sončne elektrarne v Banja Luki se bosta izvajala v Bosni in Hercegovini. Po pojasnilih vlade gre za projekta zagotavljanja trajnostne oskrbe s kakovostno pitno vodo s hkratnimi prihranki pri porabi električne energije.
Projekt Trajnostna raba gozdov v Adigeni pa se bo izvajal v Gruziji. Gre za drugo fazo obsežnega projekta za ohranjanje in trajnostno rabo ekosistemov in naravnih virov, ki ga izvaja Svetovna organizacija za varstvo narave s pobudo sklada za ekološke koridorje. Slovenija je že sofinancirala prvo fazo projekta, ki je obsegala popis gozdov, pripravo načrtov trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in pašniki, prenos znanja in nabavo gozdarske opreme.
Slovenija po pojasnilih vlade osredotoča svojo pomoč v države in področja, kjer je najbolj učinkovita, odraža slovenske primerjalne prednosti in zmogljivosti ter zagotavlja podporo razvojnim prizadevanjem partnerskih držav v skladu z Agendo za trajnostni razvoj do leta 2030.
Prerazporeditev pravic porabe v državnem proračunu
Vlada je na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve potrdila prerazporeditev pravic porabe v letošnjem državnem proračunu.
Sredstva splošne proračunske rezervacije v višini približno 3,1 milijona evrov bodo razporedili na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za financiranje draginje, in sicer za sofinanciranje stroškov materiala, storitev in dodatnih stroškov dela izvajalcem na področju socialnega varstva.
V gospodarstvu kritični do predlaganega rebalansa
Reprezentativna gospodarska združenja so dan pred potrjevanjem predloga rebalansa letošnjega proračuna in spremljajočih dokumentov v DZ izrazila nasprotovanje rebalansu, ki da gre v škodo gospodarstvu. Moti jih namreč manjša predvidena poraba za pomoč podjetjem zaradi energetske draginje, saj da je to v nasprotju z večkratnimi apeli gospodarstva.
Argument vlade, da so razlog za rebalans tudi nižji odhodki kot posledica uspešnega boja z energetsko draginjo, je v nasprotju s številnimi prošnjami, ki smo jih v zadnjih mesecih naslovili na predstavnike vlade, so delodajalska združenja, ki so del Ekonomsko-socialnega sveta, zapisala v skupnem sporočilu.
Spomnili so na opozorila, da so cene energentov, predvsem električne energije, še vedno previsoke in presegajo tiste, ki jih imajo konkurenčna podjetja v tujini. Nazadnje je gospodarstvo na to opozorilo na dogodku minuli teden, na katerem so predstavili tudi podatke o občutnem krčenju industrijske proizvodnje v zadnjih mesecih ter o padanju prihodkov v trgovini.
»To bo državo na letni ravni, v kolikor vlada ne bo ukrepala, stalo več kot eno milijardo evrov dodane vrednosti in 200 milijonov evrov davkov,« svarijo v gospodarstvu.
Nižji načrtovani odhodki v povezavi z energetsko draginjo so po navedbah združenj povezani s padcem promptnih in terminskih cen zemeljskega plina in električne energije. Zato so prepričani, da bi bili odhodki, če bi vlada uvedla zamejeno ceno energentov tudi za velika podjetja, h kateri že dlje časa pozivajo, manjši ali vsaj enaki izgubi iz pobranih davkov kot posledici padanja naročil in prodaje.
»Vlada bi morala kot dober gospodar te prihranke proračuna vložiti v pomoč velikim porabnikom energentov. S tem bi jim zagotovila konkurenčne pogoje poslovanja, zaščitila številna delovna mesta in povečala proračunske prihodke skozi davke in prispevke,« so zapisali v delodajalskih članih ESS.
Zmanjšana proračunska rezerva v višini 200 milijonov evrov, ki jo je vlada ohranila za blaženje posledic draginje, je po mnenju gospodarstva prenizka, saj da ostaja nejasno, kakšne bodo cene energentov v drugi polovici leta. Zato predlagajo dvig rezerve pri ukrepih za blaženje posledic draginje v gospodarstvu.
Poleg teh vidikov rebalansa, ki so za gospodarstvo najbolj pereči, pa združenja opozarjajo še, da so prihodki iz proračuna EU in odhodki za investicije, pri katerih je predvidena 50-odstotna medletna rast, zelo verjetno precenjeni. Tudi ocena o 390 milijonih evrov prejetih sredstev iz mehanizma za okrevanje EU po koronski krizi se jim zdi glede na dosedanjo dinamiko črpanja visoka.
Izpostavljajo še, da bo primanjkljaj tudi brez upoštevanja predvidenih odhodkov za blaženje draginje in odhodkov, povezanih s pandemijo covida-19, visok, saj naj bi po ocenah fiskalnega sveta dosegel 2,3 odstotka BDP. Rast tekoče porabe brez odhodkov za covid-19, draginjo, investicije in obresti naj bi dosegla 11 odstotkov, kar je po navedbah združenj več kot v predhodnih treh letih. Polovica te rasti bo posledica višjih stroškov dela, v največji meri zaradi jeseni sklenjenega dogovora s sindikati javnega sektorja.
Gospodarska združenja zato poudarjajo še, da masa plač v javnem sektorju ne sme preseči zastavljenih okvirjev v rebalansu ter da je treba omejiti diskrecijske ukrepe na področju transferjev gospodinjstvom.
