Kosili naj bi vsaj enkrat na teden, spomladi je to lahko celo premalo. Če trava raste hitreje od 2,5 cm na teden, jo je pametno kositi celo dvakrat na teden. Seveda je to odvisno od vrste trate: trpežno trato za igrišče se v rastni sezoni kosi enkrat na teden. Okrasno, ki raste zelo hitro, pa lahko kosite na 4–7 dni. Trate v senčnih legah lahko kosite enako pogosto kot trate za igrišče.
Dobro negovana trata naj ima višino 3–5 centimetrov. Previsoka je dovzetna za plevel in zaraščenost, prekratke bilke pa ne morejo ščititi tal pred boleznimi. Predvsem v vročih obdobjih z veliko sonca je lahko premajhna višina usodna: zaradi pomanjkanja vode bo trava požgana, tla bodo izsušena. Zato je nujno, da ostane v vročem vremenu visoka okrog 5 centimetrov, da ostanejo tla hladna.
Trata v senčni legi naj bo nekoliko višja, skozi vse leto 5–6 centimetrov, tako da ima dovolj listov za sprejemanje sončnih žarkov. Pri zalivanju poskrbimo, da prejme trata dovolj vode. Velikokrat ji živa meja, grmičevje in drevesa v neposredni bližini odvzemajo potrebne vire.
Pravilo ene tretjine
Preveč intenzivna košnja na štiri centimetre v enem koraku običajno ni priporočljiva. Če se po dolgem dopustu lotimo košnje, ne smemo takoj kositi na želeno višino, saj lahko to travi škoduje. Bolje je kositi v več korakih, pri čemer nikoli ne odrežemo več kot ene tretjine višine. S tem sledimo naravni rasti trave in ne poškodujemo rastne zasnove, ki je nekje na sredini travne bilke. Višino najlažje izmerimo tako, da na trato položimo kos kartona in prislonimo meter.
Ko zasadimo novo travo, želimo čim prej uživati v bujni zeleni preprogi. Vendar počasi: med kaljenjem potrebujejo travne bilke predvsem primerno zalivanje in mir. Mlado trato lahko prvič kosimo šele, ko doseže višino 8–10 centimetrov. Tako se bo primerno zgostila in rasla zdravo. Kosimo pa izključno z ostrimi noži – otopeli namreč bilke pogosto izruvajo.
Trata naj bo med košnjo suha. Mokra trava se namreč lepi na dele kosilnice in hitreje zatopi nože. Če je treba nujno kositi mokro trato, pred košnjo ne stopamo po njej. Mokra se namreč le počasi dviguje, zato je noži ne bodo zajeli.
Mokre trave tudi ne mulčimo. Težki ostanki namreč obležijo na tleh, kjer trato dušijo. Uporabimo košaro, ki jo izpraznimo, ko je polna do polovice. S tem bomo hkrati zmanjšali težo kosilnice, ki pritiska ob trato.
Če smo travo ravno pognojili, mora počivati, da v miru posrka hranilne snovi. Če granulat še vedno leži na trati, košnjo prestavimo. Najbolje je pokositi 2–3 dni pred gnojenjem, da tla hitro prevzamejo hranilne snovi.
Na neravnem terenu je košnja običajno bolj naporna. Zato je priporočljivo, da na strmini ne kosimo v smeri gor–dol, temveč levo–desno. V takšnem položaju je delo s kosilnico lažje, proge bodo lepše in enakomernejše. Poleg tega je ta način bolj varen: če pademo, je manjša verjetnost, da nas kosilnica povozi.
