Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) je z 41 glasovi za, 17 proti in sedmimi vzdržanimi potrdil izhodišče za pogajanja s Svetom EU o preverjanju na zunanjih mejah EU. V skladu s potrjenim stališčem bi pravila veljala za osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v članice EU, ki so v unijo vstopili nezakonito, ki so jih rešili na morju ali ki so za mednarodno zaščito zaprosili na mejnem prehodu, so navedli v parlamentu.
Postopek preverjanja na meji ne bi smel trajati več kot pet dni, v kriznih razmerah pa bi ga lahko podaljšali na deset. Vključevati bi moral identifikacijo, odvzem prstnih odtisov, varnostno preverjanje in tudi predhodni zdravniški pregled.
LIBE je obenem z 38 glasovi za, 21 proti in šestimi vzdržanimi sprejel posodobljeno pogajalsko izhodišče glede azilnih postopkov na meji, ki bi omogočilo hitrejšo in poenostavljeno obravnavo prošenj za azil takoj po preverjanju. Postopki bi morali biti po mnenju odbora končani v 12 tednih, vključno s pritožbo. V primeru zavrnitve bi moral slediti postopek vrnitve, ki bi prav tako lahko trajal največ 12 tednov.
Mladoletniki brez spremstva, otroci do 12. leta starosti in njihove družine ter posamezniki z zdravstvenimi težavami bi morali biti v vsakem primeru deležni rednega azilnega postopka. Med azilnim postopkom ali postopkom vračanja bi morala članica poskrbeti za namestitev prosilca. Možno bi bilo tudi pridržanje, a evropski poslanci menijo, da bi morali prednost dati drugim možnostim.
Solidarnostni bazen za premeščanje migrantov
Pristojni odbor je poleg tega s 47 glasovi za, 17 proti in enim vzdržanim potrdil izhodišče za pogajanja o predlogu uredbe o upravljanju azila in migracij, ki bi nadomestila trenutno veljavno dublinsko uredbo. Stališče dopolnjuje kriterije za določitev tega, katera država članica je pristojna za obravnavo prošnje za azil. V skladu s stališčem odbora bi koordinator EU za premeščanje pripravil tako imenovani solidarnostni bazen glede na potrebe posameznih držav članic, na podlagi tega pa bi druge države članice podale zaveze, koliko ljudi bi sprejele. Članice bi lahko tistim, ki so preobremenjene, na prostovoljni osnovi pomagale s premeščanjem ali pa s pomočjo pri gradnji zmogljivosti.
Četrto izhodišče, ki so ga člani LIBE potrdili s 46 glasovi za, 12 proti in sedmimi vzdržanimi, pa je namenjeno pogajanjem o novih pravilih v primeru kriz. Pravila, ki bi odstopala ob splošnega okvirja, bi veljala začasno, ko bi se država članica soočala z množičnimi in nenadnimi prihodi državljanov tretjih držav.
Krizne razmere bi potrdila Evropska komisija v posvetovanju s prizadeto državo članico in pristojnimi agencijami EU. Določila bi, kateri podporni ukrepi so potrebni, med temi bi bile lahko dodatne zmogljivosti, pa tudi obvezno premeščanje. Pravila glede na stališče LIBE predvidevajo tudi dodelitev mednarodne zaščite brez podrobnejšega preverjanja. Azilne postopke in postopke vračanja bi lahko z 12 podaljšali na 16 tednov.
Evropski parlament se bo z izhodišči za pogajanja o postopkih preverjanja, predlogu uredbe o upravljanju azila in migracij ter pravilih v kriznih razmerah seznanil na plenarnem zasedanju sredi aprila, pri čemer razprava ni predvidena. Politične skupine lahko zahtevajo glasovanje o začetku pogajanj s Svetom, ne pa o samih izhodiščih zanje. Posodobljeno izhodišče za pogajanja o azilnih postopkih na mejah medtem sploh ne gre na plenarno zasedanje.
