»Agresor kljub številnim izgubam ni opustil upanja, da bo za vsako ceno osvojil Bahmut. Glavna ruska bojna sila na tej fronti je najemniška skupina Wagner,« je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP dejal poveljnik ukrajinskih kopenskih sil Oleksandr Sirski.
»Z ničemer ne varčujejo, ob tem pa izgubljajo veliko moči in se izčrpavajo. Zelo kmalu bomo izkoristili to priložnost, kot smo to storili pri Kijevu, Harkovu, Balakliji in Kupjansku,« je dodal in se pri tem skliceval na uspešne protiofenzive, ki jih je ukrajinska vojska izvedla lani. Sirski je svojo oceno podal dan po tem, ko je oborožene sile na fronti v bližini Bahmuta obiskal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Vodja ruske najemniške skupine Wagner Jevgenij Prigožin je nedavno dejal, da njegove sile nadzorujejo približno 70 odstotkov mesta, predstavnik ruske okupacijske uprave v širši regiji Doneck pa je dejal, da je Bahmut »praktično obkoljen«. Vendar je Prigožin v ponedeljek objavil tudi bolj pesimistično izjavo, v kateri je prav tako opozoril na možnost ukrajinskega protinapada.
Poslal je pismo ruskemu obrambnemu ministru Sergeju Šojguju, v katerem je zapisal, da si Ukrajina prizadeva odrezati Wagnerjeve sile od ruskih rednih enot. Od Šojguja je zahteval, naj ukrepa, da bi to preprečil, in opozoril na »negativne posledice«, če mu to ne uspe.
Mesto Bahmut, kjer je po navedbah AFP pred vojno živelo približno 70.000 ljudi, je po večmesečnih srditih bojih med ruskimi in ukrajinskimi silami praktično ostalo brez civilnega prebivalstva. Obe strani sta v boj za mesto vložili veliko moči, čeprav po mnenju analitikov nima velike strateške vrednosti. Kijev sicer trdi, da je Bahmut ključnega pomena za zadrževanje ruskih sil na celotni vzhodni fronti.
Zelenski si je v Hersonu ogledal opustošenje ruskega obstreljevanja
krajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes obiskal južno ukrajinsko regijo Herson, ki jo še vedno delno nadzirajo ruske sile. V regiji si je ogledal opustošenje ruskega obstreljevanja in izjavil, da je z uradniki razpravljal o razminiranju in obnovi dela regije, ki ga je Ukrajina v protiofenzivi septembra lani ponovno zavzela.
V sklopu obiska si je Zelenski med drugim ogledal opustošenje vasi Posad Pokrovske, kjer je bila zaradi ruskega obstreljevanja poškodovana kritična infrastruktura in številne hiše. Na družbenih omrežjih je zapisal, da lokalne oblasti v vasi obnavljajo dostop do osnovnih storitev, kot sta elektrika in voda, ter obnavljajo zdravstveni center.
»Ljudje se vračajo v vas. Z domačini sem se pogovarjal tudi o njihovih težavah in potrebah,« je dejal. V ločeni objavi je še dodal, da je imel usklajevalni sestanek z uradniki ter razpravljal o razminiranju in obnovi ponovno zavzetega ozemlja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Južno regijo Herson so ruske sile zavzele kmalu po začetku invazije februarja lani. Te so se nato novembra ob napredovanju ukrajinske vojske iz mesta Herson umaknile preko reke Dneper, pred tem pa so po navedbah ukrajinske strani uničile tamkajšnjo kritično infrastrukturo.
Umik ruskih sil iz Hersona, ki si ga je Rusija skupaj z regijami Doneck, Lugansk in Zaporožje po septembrskih mednarodno nepriznanih referendumih enostransko priključila, velja za enega največjih neuspehov Moskve v vojni. Večji del regije je sicer še vedno pod nazorom ruske vojske.
Medvedjev: Morebitna aretacija Putina bi pomenila vojno napoved
Nekdanji ruski predsednik ter premier in trenutni podpredsednik ruskega sveta za nacionalno varnost Dmitri Medvedjevpa je v danes objavljenem pogovoru napovedal, da bo ruska vojaška industrija samo letos izdelala 1500 tankov. »Vojaško-industrijski kompleks obratuje s polno paro,« je v pogovoru za rusko državno tiskovno agencijo Tass dejal Medvedjev in zatrdil, da poskuša Zahod Rusijo odrezati od pomembnih sestavnih delov, hkrati pa trdi, da ji primanjkuje artilerijskih izstrelkov, tankov in raket, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
»Toda samo letos bomo izdelali 1500 tankov,« je napovedal nekdanji ruski predsednik in premier. Dodal je, da večina tovarn v sektorju vojaške industrije v Rusiji dela v treh izmenah.
V luči izdaje naloga za Putinovo aretacijo s strani Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), ki so jo v Moskvi označili za nezakonito, pa je Medvedjev opozoril, da bi morebitna aretacija ruskega predsednika v tujini pomenila vojno napoved, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Predstavljajmo si - seveda se to ne bo nikoli zgodilo -, ampak predstavljajmo si, da bi se to dejansko zgodilo. Sedanji predsednik jedrske sile pride na primer v Nemčijo in ga aretirajo. Kaj je to? Razglasitev vojne Rusiji,« je dal jasno vedeti Medvedjev, ki se je s tem odzval na besede nemškega pravosodnega ministra Marca Buschmanna, da mora Nemčija ruskega voditelja prijeti.
V primeru, da bi Putina dejansko aretirali v Nemčiji, bi po besedah Medvedjeva »vsa ruska sredstva, rakete in ostalo, poletela na bundestag, kanclerski urad in tako naprej«. Poudaril je, da ima Rusija enako ali boljše orožje od zahodnih držav ter da rusko strateško jedrsko orožje državi zagotavlja varnost. »Če ne bi imeli tega, bi nas že raztrgali na koščke,« je še dejal.
»Negotove razmere« v jedrski elektrarni Zaporožje
Medtem so razmere v ukrajinski jedrski elektrarni Zaporožje, največji v Evropi, še naprej negotove. Kot je v sredo opozoril generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je nuklearka od ruskih zračnih napadov 9. marca odvisna od enega samega rezervnega električnega voda, ki pa je »odklopljen in v popravilu«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ko je vod odklopljen in elektrarna nima dostopa do električnega omrežja, je odvisna od zasilnih dizelskih generatorjev. Ti palahko po navedbah ukrajinskega jedrskega operaterja Energoatom zagotavljajo energetske potrebe elektrarne deset dni. Nuklearka sicer elektriko potrebuje za delovanje črpalk za kroženje vode za hlajenje reaktorjev in bazenov z jedrskim gorivom.
Prvi mož IAEA je že 9. marca, na dan, ko je elektrarna v Zaporožju zaradi ruskih napadov že šestič ostala brez povezave z ukrajinskim elektroenergetskim sistemom, opozoril na nevarnost ponavljajočih izpadov elektrike v nuklearki. »Vsakič znova je loterija. In če bomo dovolili, da se to vedno znova dogaja, nam bo nekega dne zmanjkalo sreče,« je takrat dejal.
»Ponovno pozivam vse strani, da se zavežejo k zagotavljanju jedrske varnosti in zaščite v elektrarni,« je še dejal v sredo in ob tem opozoril tudi na pritiske, s katerimi se sooča osebje elektrarne. »Zmanjšano število zaposlenih v jedrski elektrarni ZNPP skupaj s psihološkim stresom zaradi trenutnega vojaškega spopada vpliva na jedrsko varnost in zaščito v elektrarni,« je ocenil.
Nuklearka v Zaporožju je od marca lani pod ruskim nadzorom. Obstreljevanje v okolici objekta vzbuja strah pred jedrsko nesrečo, zato si IAEA že dlje časa prizadeva, da bi na območju elektrarne vzpostavili varno območje in s tem zmanjšali tveganje. Ruske sile medtem v zadnjih mesecih periodično obstreljujejo ukrajinsko energetsko infrastrukturo po vsej državi.
