Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je ob včerajšnji predstavitvi letnega poročila o severnoatlantskem zavezništvu v letu 2022 posebej izpostavljal, da morajo države članice povečati svoje izdatke za oboroževanje zaradi »veliko bolj nevarnega sveta«. Četudi bi se vojna v Ukrajini končala jutri, se močno preoblikovano varnostno okolje dolgoročno ne bo spremenilo, je poudarjal.
Cilja dveh odstotkov BDP za obrambne namene in vsaj 20 odstotkov te vsote za nove investicije v orožje vse države ne izpolnjujejo. Slovenija denimo dosega le drugega, medtem ko za obrambne namene zagotavlja premalo, zgolj 1,26 odstotka BDP. Povečanje izdatkov je sicer že napovedal obrambni minister Marjan Šarec. Manj od Slovenije za obrambne namene namenjajo zgolj Belgija, Španija in Luksemburg. Vendarle je bil Stoltenberg zadovoljen, da se je obseg izdatkov za obrambne namene zadnja leta povečeval. Lani so članice skupno za obrambo namenile 2,2 odstotka več kot leto prej, cilj dveh odstotkov za obrambne namene pa je dosegalo sedem držav (Grčija, ZDA, Litva, Poljska, Velika Britanija, Latvija in Estonija). »Pomikamo se v pravo smer, a ne dovolj hitro,« je dejal. Povečanje obrambnih izdatkov je sicer lani v zavezništvu bilo najmanjše po letu 2015.
Odločitev o večjih obrambnih izdatkih oziroma novih ciljih zavezništva zanje bodo sprejeli na vrhu v Vilni. Stoltenberg bo povsem jasno zagovarjal njihovo povečanje, in sicer da bi dva odstotka BDP, h katerim so doslej stremele članice, postalo minimum za obrambne izdatke. »Pričakujem, da bi večina držav lahko ta cilj dosegla zelo hitro,« je dejal in dodal, da prednostna naloga zavezništva po dobljenih zagotovilih Turčije in Madžarske za skorajšnjo ratifikacijo pristopnih protokolov Finske ostaja, da se zagotovi še čimprejšnji vstop Švedske v zavezništvo.
