Širše območje Boča, Haloz in Donačke gore, kjer leži 32 zavarovanih območij, je zaradi pestrosti živalskih in rastlinskih vrst vključeno tudi v evropsko naravovarstveno omrežje Natura 2000. Med najbolj znanimi vrstami je velikonočnica, ena redkih predstavnic stepskih rastlin v Sloveniji, ki ima veliko zgodovinsko in simbolno vrednost. »Nahajališče velikonočnice na Boču je med najbolj obiskanimi prav v spomladanskem času okoli velike noči,« so povedali v Zavodu Štirna, kjer so tudi opozorili na kratek dokumentarni film Velikonočnica – simbol varstva narave Boča. Film je delo naravoslovnega fotografa, režiserja in producenta Mateja Vraniča.

Štajerski Triglav bogat z gozdovi in suhimi travniki

Na območju Boča, Haloz in Donačke gore prevladujejo bukovi gozdovi, na posebnih rastiščih pa najdemo toploljubne združbe hrasta z gabrom in javorja na pobočnih gruščih. Na suhih travnikih so pogoste kukavičevke, poznane tudi kot divje orhideje. »Med živalskimi vrstami Nature 2000 ima območje ustrezne razmere za življenje hroščev, metuljev, netopirjev, dvoživk in rakov,« so pri zavodu orisali ekosistem območja. Boč, imenovan tudi Štajerski Triglav, velja za območje osamelega krasa. »Takšna pestrost kraških pojavov v tem delu Slovenije je izjemno redka. Na tem območju je malo obdelovalnih površin, med njimi so najpogostejši travniki in pašniki.«

Med rastlinskimi vrstami Nature 2000 je simbol območja velikonočnica, predstavnica dobro ohranjenih suhih travišč. Območje Boča je v naravovarstvenih krogih in tudi v širši slovenski javnosti zagotovo najbolj znano po nekdaj največji, danes pa le še najbolj znani slovenski populaciji velikonočnice. Njeno cvetenje je vsako pomlad dobro medijsko pokrito, še posebej so nanjo ponosni tamkajšnji planinci iz planinskega društva Poljčane, ki so tudi ključni akterji varovanja velikonočnice. »Na stotine prostovoljnih ur članov PD Poljčane je bilo porabljenih za vzdrževanje infrastrukture na Bočki ravni, za skrb za ohranjanje nahajališč ter usmerjanje obiskovanja v času cvetenja,« so pohvalili sodelovanje planincev, ki z različnimi aktivnostmi že vrsto let skrbijo za to, da bi se velikonočnica ohranila.