»To je res nekaj, kar jemljemo zelo resno, na tem smo delali dolgo časa,« je za AFP povedal visoki uradnik.
Prizor terorističnega napada med olimpijskimi igrami že več kot 50 let preganja vsako državo gostiteljico.
Leta 1972 je v Münchnu krvavi napad palestinskih komandosov na izraelsko delegacijo pahnil olimpizem v žalovanje. Leta 1996 je med olimpijskimi igrami v Atlanti v parku eksplodirala bomba, ki je ubila eno osebo in jih 111 ranila, dejanje pa je zagrešil človek, ki je bil blizu ekstremističnim krščanskim gibanjem. Od takrat olimpijskih iger ni skazilo nobeno teroristično dejanje. Toda grožnje vsekakor obstajajo.
»Olimpijske igre so dejansko idealno prizorišče, veliki oder, dnevno v središču svetovnih medijev, zato varnostne službe delajo na vseh možnih scenarijih, da preprečijo morebiten napad. In brezpilotna letala so zelo očitno na vrhu naših prioritet,« povzema neimenovani visoki uradnik.
Uporabnost dronov, ki so prosto v prodaji in se uporabljajo v civilne namene, so ugotovile tudi organizirane kriminalne skupine oziroma teroristi, ki želijo drone uporabiti z bolj zloveščimi nameni za izvajanje napadov na civilne in vojaške cilje. Džihadisti so novembra 2021 neuspešno poskušali ubiti iraškega premierja Mustafo al Kazimija z uporabo brezpilotnih letal, navaja AFP.
»Hibridizacija civilnih brezpilotnih letal za vojaške ali teroristične namene ni novost, kot lahko vidimo zlasti v Ukrajini. Tveganje, ki ga ne gre zanemariti tudi pri izvedbi olimpijskih iger, ni stvar domišljije,« ocenjuje Thibault Fouillet, doktor zgodovine, raziskovalec na Fundaciji za strateške raziskave (FRS).
V Parizu je poleti 2021 policija prestregla dron turista. »Letel je s hitrostjo 140 km/h in se je lahko povzpel več kilometrov v nebo. V tem primeru smo videli, da imamo težavo,« za AFP potrjuje varnostni vir.
Ne gre spregledati tudi usklajenega napada s tako imenovanim rojem dronov, ko lahko napadalci z množico teh letalnikov zapolnijo nebo.
»Ta scenarij napada militariziranega roja zahteva državne zmogljivosti. Ne gre pa za veliko verjetnost, da bi lahko prišlo do takšne nevarnosti,« je poudaril Fouillet.
»Roj brezpilotnih letal potrebuje veliko koordinacije in bo veliko bolj občutljiv na motenje. Grožnja se nam zdi šibka,« je za AFP potrdil general Etienne Faury, poveljnik letalske brigade stalne varnostne strukture in odgovoren za proti-boj z droni za olimpijske igre 2024.
Za zaščito neba med olimpijskimi igrami bodo skrbele francoske zračne sile. »Opredeljena so tri glavna tveganja: napad brezpilotnega letala z eksplozivno napravo, čemur smo lahko dnevno priča v Ukrajini, koordinacija terorističnega napada s širjenjem podob nemirov in vznemirjanje z dronom«, našteva vojaški vir.
Za prestrezanje brezpilotnih letal se razmišlja o več možnostih, zlasti o uporabi drona za lov dronov ali celo o uporabi laserja ali elektromagnetnega impulza za njihovo onemogočanje. Po navedbah varnostnega vira se razmišlja tudi o puškah za klatenje dronov.
