Pred tremi tedni so se ključni člani izvršilnega odbora ECB umaknili v oddaljeno arktično vasico na Finskem, kjer so diskutirali o ekonomski situaciji na evrskem območju. Med drugim so se seznanili z analizo, ki kaže, da so v zadnjih dveh letih inflacijo na evrskem območju poganjali povečani dobički in ne plače. Natančneje, dekompozicija deflatorja BDP (tj. inflacije BDP) na rast cen treh faktorjev BDP po dohodkovni metodi (plač, dobičkov in davkov) kaže, da naj bi na evrskem območju v obdobju med prvim četrtletjem 2021 in tretjim četrtletjem 2022 rast dobičkov imela dvakrat večji prispevek k porastu BDP deflatorja kot rast plač (1,33 proti 0,67 odstotka), rast davkov pa 0,92 odstotka. Drugače rečeno, porast dobičkov in davkov je prispevala k inflaciji BDP več kot tri četrtine, rast plač pa manj kot četrtino. Podobne ugotovitve je nemška članica izvršilnega odbora ECB Isabel Schnabel predstavila že maja lani, ko je na podlagi podatkov za leto 2021 sklenila, da glavni pritisk na inflacijo vrši povišana rast dobičkov podjetij.
Jože P. Damijan (Foto: Matjaž Rušt)
In te ugotovitve sploh niso nove. Ameriški ekonomist Josh Bivens iz Economic Policy Institute je v lanski analizi za ZDA primerjal glavne dejavnike inflacije v obdo...