»Kritične surovine so pomembne za naše vsakdanje življenje. Najdemo jih v pametnih telefonih, avtih, polprevodnikih, farmacevtskih proizvodih, toplotnih črpalkah,« je ob predstavitvi zakonodaje, s katero naj bi spodbujali rudarjenje za redkimi surovinami v Evropi, hkrati pa tudi sklepanje strateških partnerstev s tretjimi državami, dejal evropski komisar za notranji trg Thierry Breton. Vse te redke surovine – evropska komisija jih je identificirala 18 za prednostno obravnavo – so pomembne sestavine v tehnologijah za zeleni prehod, ta pa naj bi zaradi milijardnih vlaganj v prihodnjih letih zagotovil tudi globalno konkurenčnost evropskega gospodarstva in njegovo večjo avtonomnost.
Še ena diverzifikacija
Težava je v tem, da je EU za dobavo večine teh strateških surovin odvisna od posameznih držav. S Kitajskega prihaja denimo 97 odstotkov magnezija, ki ga potrebuje EU, ali 90 odstotkov magnetov. Iz Turčije prihaja 98 odstotkov boratov. Triinšestdeset odstotkov svetovne proizvodnje kobalta (najdemo ga tudi v baterijah) izvira iz Demokratične republike Kongo, več kot 60 odstotkov litija pa prihaja iz Čila. Povpraševanje po vseh teh surovinah se bo po svetu močno povečalo, saj tudi drugi deli sveta težijo k zelenemu prehodu.
Predlog zakona med drugim določa omejitev, po kateri nobena od držav EU ne bo smela biti za posamezno strateško surovino odvisna od dobave več kot 65 odstotkov tega materiala iz ene same države. EU bo poskušala na lastnem ozemlju do leta 2030 najti deset odstotkov potrebnih surovin (hitreje naj bi izdajali dovoljenja za začetek rudarjenja), 40 odstotkov pa jih bo poskušala tudi sama predelati. Hkrati bo s tretjimi državami sklepala strateška partnerstva: spodbujali naj bi evropske investicije, da bi se kritične surovine tam tudi predelale, kar bi bilo koristno za obe strani. Namibija je denimo za EU zanimiva zaradi litija, ki se uporablja v električnih baterijah, Demokratična republika Kongo pa zaradi kobalta. »Nismo s surovinami bogata celina. Ker nimamo stabilnega oziroma zanesljivega načina gradnje industrij prihodnosti, moramo nujno doseči diverzifikacijo,« je dejal podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis.
Večja proizvodnja prednostnih tehnologij
Drugi del enačbe evropske večje industrijske konkurenčnosti in uresničevanja okoljskih ciljev je predstavljeni predlog zakona o čistih tehnologijah. Cilj tega zakona je s hitrejšimi postopki vzpostaviti večjo proizvodnjo osmih prednostnih tehnologij, s katerimi bo omogočen zeleni prehod – vetrnih turbin, toplotnih črpalk, solarnih panelov, geotermalne energije, biometana pa tudi skladišč CO2, električnih omrežij in baterij. Štirideset odstotkov teh tehnologij naj bi do leta 2030 proizvedli v EU. Vse te tehnologije, kot tudi jedrska energija, naj bi bile deležne evropskih finančnih podpor. Vendar v industriji opozarjajo, da ni jasno, kako bo EU vse to financirala.
