Grajski zidovi Muzeja kmečkih uporov v Gornji Stubici so gostili vse sodelujoče v projektu Upor/buna/revolt, ki je povezal različne ustanove na slovenski in hrvaški strani. Poleg že omenjenega gostitelja v projektu, ki obeležuje 450-letnico kmečkih uporov v Posavju in Hrvaškem Zagorju, sodelujejo Muzej Brdovec, Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, Kulturni dom Krško, Posavski muzej Brežice in Muzej mesta Zagreb. Ob tej priložnosti so predstavili publikacijo, v kateri je vsaka od ustanov, ki sodelujejo v projektu, v svojem jeziku in angleščini predstavila aktivnosti, ki se bodo vrstile skozi leto.
Jugoslovanski razcvet tematiziranja upora
»O projektu, ki obeležuje obletnico enega večjih kmečkih uporov pri nas, smo začeli razmišljati že pred dvema letoma. V kolektivnem spominu hrvaškega in slovenskega naroda je leto 1579 ostalo zapisano po puntu, največjem uporu hrvaških in enem največjih uporov slovenskih kmetov,« je povedal Miha Colner, kustos v Galeriji Božidar Jakac, in dodal, da je punt ostal utelešenje v liku enega od njegovih vodij, Gubcu, ki je v literaturi večinoma znan kot Matija, vendar je bilo njegovo pravo ime verjetno Ambrož.
Zagotovo je bil največji razcvet tematiziranja kmečkega upora v obdobju Jugoslavije, ko so to zgodovinsko epizodo začeli enačiti s proletarsko in socialistično revolucijo brezpravne raje proti kapitalskim elitam. Tako je bilo ob 400. obletnici velikega kmečkega upora leta 1973 ustvarjeno eno največ umetniških del na to temo, postavljenih je bilo tudi kar nekaj spomenikov, med katerimi je zagotovo največji v Gornji Stubici, delo Antuna Augustinčića. »Spomenik stoji tudi v Brežicah, in sicer je to delo Stojana Batića, spomenik avtorja Toneta Kralja pa stoji v Krškem,« je povedal Colner in ob tem spomnil tudi na delo Miroslava Krleže Balada Petrice Kerempuha.
»Zato se nam je nekako zdelo logično, da naredimo transverzalo do vseh institucij, ki bodo oziroma že imajo pripravljene vsebine na temo kmečkih uporov. Nenazadnje je dogajanje pomembno za samo območje in tudi na nacionalni ravni.« Na temo Matije Gubca in kmečkih uporov je v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki razstavljenih in shranjenih veliko likovnih del, organiziranih je bilo tudi veliko prireditev o tem zgodovinskem dogodku. »Galerija Božidar Jakac je umetnostni muzej in tu gradimo, predstavljamo likovni vidik kmečkega upora. V tem okviru smo že odprli manjšo razstavo, 19. julija pa načrtujemo otvoritev velike razstave likovnih del na temo kmečkega upora. Med razstavljenimi deli bodo na ogled nekatera, ki sploh še niso bila predstavljena javnosti. Prav za to priložnost nam jih bodo prijazno posodile druge kulturne institucije. Poleg tega bomo imeli na to temo tudi več filmskih in kiparskih delavnic, 4. julija pa bo zagotovo pritegnilo tudi predavanje Tomislava Oroza, ki se je ukvarjal s kmečkim uporom v popularni kulturi,« je povabil Colner.
Povabilo na predavanja in razstave
Vabljeni ste tudi v Posavski muzej Brežice, kjer so že februarja odprli razstavo na temo kmečkega upora v stripu in razstavo Poraženec: ropar ali junak?. Alenka Črnelič Krošelj je ob tem napovedala, da bo maja o kmečkih uporih predaval tudi Boris Hajdinjak. V kulturnem domu v Krškem so odprli razstavo Upor, 2. aprila pa je predvidena tudi projekcija filma Vatroslava Mimice Anno domini 1573. »Tam bo tudi predavanje dr. Tomislava Vignjevića Kmečki upor v likovni umetnosti 16. stoletja,« je napovedala Helena Rožman iz Kulturnega doma Krško.
Zagotovo velja obiskati tudi Muzej kmečkih uporov v Stubici. Kot je povedala vodja muzeja Vlatka Filipčić Maligec, želijo še posebej poudariti bogato in uspešno sodelovanje muzeja z otroki in mladostniki, razstava njihovih del pa bo na ogled vse do 1. julija. »Tudi septembra ste vabljeni, saj si boste lahko ogledali Balade Petrice Kerempuha v režiji in izvedbi Adama Končića, leto pa bomo 20. oktobra zaključili z veliko razstavo Petdeset let Muzeja kmečkih uporov,« je napovedala Vlatka Filipčić Maligec.
Direktorica Muzeja Brdovec Silvija Limani je poudarila, da je njihov muzej povezan predvsem z znamenitim Ilijo Gregorićem, ki je tam živel, bil pa je glavni vodja kmečkega upora. »Naš muzej stoji v ulici Ilije Gregorića, njegova skulptura pa je pred našim muzejem. Ob obeležitvi 50-letnice našega muzeja in 450. obletnice upora smo februarja začeli delavnice, na katerih so se najmlajši udeleženci seznanili z likom Ilije Gregorića in na to temo ustvarjali. Jeseni bo sicer večina načrtovanega programa potekala zunaj muzeja, saj še vedno obnavljamo poslopje. Prav zato bomo 25. septembra razstavo grafik iz fonda Muzeja Brdovec in novih del hrvaških in slovenskih grafikov odprli v Knjižnici Zaprešić,« je napovedala Limanijeva. Poleg vseh dogodkov ob pomembni obletnici, ki je zaznamovala slovenski in hrvaški narod, dogodkov, ki jih lahko najdete v že omenjeni publikaciji v vsakem od omenjenih muzejev, pa naj še opozorimo, da bo 27. maja potekala prav posebna celodnevna ekskurzija, na kateri si bo mogoče ogledati v enem dnevu vse muzeje in hkrati tudi lokacije, pomembne v kmečkem puntu.
