Budimpešta, ki je močno odvisna od uvoza ruske nafte, se je od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja lani vzdržala kritik ruskega predsednika Vladimirja Putina. Zavrača tudi pošiljanje orožja Ukrajini in obsoja evropske sankcije proti Moskvi.
Macron in Orban sta se na srečanju v Elizejski palači dotaknila tudi vstopa Finske in Švedske v zvezo Nato. Madžarska je namreč poleg Turčije še edina v 30-članskem zavezništvu, ki še ni ratificirala pristopnih protokolov skandinavskih držav za članstvo. Glasovanje o tej zadevi so v Budimpešti nazadnje preložili na teden po 20. marcu. Pred glasovanjem naj bi Finsko in Švedsko obiskala madžarska parlamentarna delegacija.
Na dnevnem redu večerje, ki je potekala pred vrhom EU 23. in 24. marca, sta bili po navedbah urada francoskega predsednika tudi vprašanji industrijske konkurenčnosti in migracij, pri čemer je bil Orban v preteklosti pod udarom zaradi svoje politike do neevropskih beguncev.
Macron je Orbana po poročanju AFP na pogovorih tudi spomnil, da Francija vztraja pri spoštovanju evropskih vrednot in vladavine prava.
Orban od vrnitve na oblast leta 2010 postopoma omejuje nadzor in ravnovesje v medijih in sodstvu, zaradi česar je redno deležen kritik Evropske unije. Evropska komisija je zato v okviru mehanizma pogojevanja izplačil sredstev EU z vladavino prava Madžarski januarja zamrznila sredstva iz programov Erasmus in Obzorje.
