Izzivi, pred katerimi stoji stari novi kitajski predsednik Xi Jinping, niso nič manjši kot tisti, ki jih je ob ustanovitvi in v prvih desetletjih njenega obstoja imel prvi predsednik Mao Cetung. Ko je konec 50. let poskušal državo iz kmetijskega gospodarstva popeljati v industrijsko dobo, so reforme politike Velikega skoka naprej povzročile globoko družbeno krizo, v kateri je bilo na milijone ljudi pahnjenih še globlje v revščino in lakoto. Več kot pol stoletja pozneje cesarstvo sredine odšteva čas, ko bo na mestu najmočnejše gospodarske sile sveta zamenjalo ZDA, hkrati pa se zaradi staranja in krčenja števila prebivalstva – letos jo bo na mestu najštevilčnejše države prehitela Indija – sooča z globokimi strukturnimi spremembami. Gospodarska moč Kitajske v povezavi z njenim avtokratskim političnim ustrojem je tista, ki skrbi Zahod. Verjetno prav zaradi tega in precej ohlapnega odnosa do človekovih pravic Kitajska vsaj v delu sveta še ni dosegla tistega drugega cilja, ki ga ime že vse od začetka državnosti – postati spoštovan član mednarodne skupnosti.
Aleš Gaube
Na čelo Kitajske se je s pričakovano potrditvijo Ljudskega nacionalnega kongresa zdaj že tretjič zavihtel Xi Jinping. Najmočnejši kitajski voditelj v zadnjih desetl...
Če se kje vprašaš, kje in kako so ljudje živeli v preteklih časih in zakaj so odšli, če si kje rečeš, kako je žalostno, da je vse zapuščeno, da so se...
Opozorila o množici klopov na mestnih travnikih in vzpetinah so v Ljubljani še povečala zanimanje za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, ki...