Ko je v nedeljo popoldan v finalu turnirja najboljših 16 namiznoteniških igralcev v šestem nizu v eni daljših izmenjav na dvoboju preprijel lopar v levo roko ter odigral močan udarec, je Darko Jorgić širnemu svetu pokazal svoje bogato znanje. »To je storil prvič in to na kakšni sceni,« je bila navdušena njegova trenerka Andreja Ojsteršek Urh. Pomembnejši od atraktivnega udarca je bil končni rezultat. Hrastničan je pri 24 letih drugo leto zapored premagal vso evropsko konkurenco. Ne glede na to, kaj bo v svoji karieri še dosegel, bo Montreux v njegovi karieri zapisan z zlatimi črkami. Pogled v zgodovino kaže, da so več kot enkrat ob evropskem prvenstvu najmočnejši turnir na stari celini osvojile le največje legende. Jorgić je po letu 1971, ko so nekdanji turnir nekdaj najboljše dvanajsterice igrali prvič, vstopil v svet nesmrtnih junakov, kot so Nemca Timo Boll in Dimitrij Ovčarov, Belorus Vladimir Samsonov, Avstrijec Werner Schlager, Švedi Jan Ove Waldner, Mikael Appelgren in Jörgen Persson, Hrvat Dragutin Šurbek in Madžar Istvan Jonyer.
Hvaležen Urhoma, brez njiju ne bi dosegal takšnih uspehov
Darka Jorgića smo po uspehu ob Ženevskem jezeru ujeli v Goi, kamor je odpotoval neposredno po uspehu v Švici. Preden smo se ozrli v prihodnost, ko ga čakajo številni izzivi, je najprej podoživel uspeh iz Montreuxa in tedne pred njim, ko se je njegov Saarbrücken uvrstil v finale lige prvakov, najmočnejšega klubskega tekmovanja v Evropi. Odkrito je priznal, da takšnih uspehov ne bi dosegel brez najbližjih podpornikov, namiznoteniške mame in očeta zakoncev Urh, ki sta bila v Švici ves čas ob njem. Jože Urh se je z njim celo ogreval, z Andrejo Ojsteršek Urh pa premaguje prepreke že vso kariero.
Saarbrücken si kot cilj vselej zastavi uvrstitev v polfinale lige prvakov, kamor so se letos prvič v zgodovini uvrstila štiri nemška moštva. Jorgić je v polfinalu, v katerem je njegov klub dvakrat s 3:1 premagal Mühlhausen, dobil vse tri posamične tekme. »Imeli smo tudi nekaj sreče z žrebom, saj sta se v drugem polfinalu pomerila Borussia Düsseldorf in Neu Ulm, ki je bil na papirju s Trulsom Moregardom, Dimitrijem Ovčarovom in Tomakazujem Harimotom celo favorit. Da je zmagal Düsseldorf s Timom Bollom, Antonom Källbergom in Qiu Dangom je morda za nas celo bolje. Za naš klub bo izjemnega pomena, da bomo prvič v zgodovini v finalu lige prvakov dvoboj igrali doma, in sicer prvega v finalu 31. marca, tri dni kasneje pa bomo gostovali v Düsseldorfu. S svojo igro nisem bil zadovoljen. Pokazal sem celo eno svojih slabših predstav, bil sem brez moči, a dobil obe tekmi, kar je navsezadnje najpomembnejše. Niti slutil nisem, da lahko v kratkem času znova igram svoj najboljši namizni tenis, kot sem ga v Montreuxu lani,« pojasnjuje Darko Jorgić.
Ko na mizi Tibhar igra Darko Jorgić, vsi vedo, kdo je favorit
Deseti igralec sveta (na najnovejši lestvici je kljub zmagi na turnirju TOP 16 izgubil eno mesto) pravi, da tudi v Švici v uvodnih dveh dvobojih ni igral najbolje. Ključno vlogo pri pripravi na polfinale z Dimitrijem Ovčarovom in finale z Qiujem Dangom sta imela zakonca Urh. Jože ga je prepričeval, naj spusti roko, saj igra odlično, Andreja pa, da je že večkrat dokazal, da v dvobojih na izpadanje dviguje formo. »To se je dejansko pokazalo. V nedeljo sem v polfinalu in finalu resnično igral, kot si lahko le želim. Počutil sem se kot na olimpijskih igrah v Tokiu, kjer sem v osmini finala premagal Japonca Harimota. Občutil sem fazo adrenalina, ki me je ponesla, gledalci so me dvignili. Trikrat sem igral v Švici, vselej sem igral v finalu, zato so me vzljubili tudi gledalci. Pomembno vlogo v uspešni zgodbi ima tudi dvorana v Montreuxu, v kateri se počutim odlično, saj je malce hitrejša. Poleg tega igramo na mizah proizvajalca Tibharja, ki mi tako ali tako najbolje ustrezajo. Ko v takšnih pogojih zadevam 'bombe', jih tekmeci težko vračajo. Tudi svoje največje uspehe sem dosegel na teh mizah, če izpostavim evropsko prvenstvo v Münchnu, domači turnir v Novi Gorici ter vse domače tekme Saarbrückna. Od mladih nog sem treniral na njih, dobro pa veste, da je vsaka miza drugačna. Tudi tekmeci, ko vidijo mize Tibharja in mene, vedo, kdo je favorit. Ta občutek je lep,« priznava Jorgić, ki ga danes čaka prvi dvoboj na močnem mednarodnem turnirju v Goi, od koder se bosta z Andrejo Ojsteršek Urh prihodnji teden preselila na še močnejši turnir v Singapur.
Po lanski finalni zmagi, ko je Šveda Trulsa Moregarda v odločilnem nizu premagal na razliko, je Jorgić skočil na mizo ter dirigiral publiki, ki je potezo huronsko nagradila, tekmec pa je lopar močno vrgel v tla. Po letošnji zmagi proti Quiu Dangu je dejanje ponovil. Bilo je pristno, čeprav malenkost manj spontano. »Pred finalom so mi vsi govorili, naj, če zmagam, skočim na mizo. O tem nisem razmišljal. Ko pa sem dobil zadnjo točko, sem to storil,« je pojasnil zmagovalec turnirja.
