Sporazum v 11 točkah med drugim določa, da bosta Srbija in Kosovo izmenjala stalni misiji, ki bosta vzpostavljeni na sedežih vlad. Praktična vprašanja o vzpostavitvi misij bodo sicer uredili ločeno, piše v sporazumu. Evropski predlog, ki ga je Evropska služba za zunanje delovanje objavila na svoji spletni strani, med drugim predvideva še, da bosta strani medsebojno priznali dokumente in nacionalne simbole, kot so potni listi, diplome, registrske tablice in carinski žigi.
Poleg tega določa, da bodo Srbijo in Kosovo vodila načela, določena v Ustanovni listini Združenih narodov. Dokument pri tem izpostavlja suvereno enakost vseh držav, spoštovanje neodvisnosti, avtonomije in ozemeljske celovitosti ter pravico do samoodločbe. V skladu z Ustanovno listino ZN bosta Srbija in Kosovo spore reševali po mirni poti in se vzdržali groženj ali uporabe sile, še piše v sporazumu.
Sporazum predvideva tudi to, da Srbija ne bo nasprotovala članstvu Kosova v mednarodnih organizacijah. Prav tako pa druga druge ne bosta ovirali na njuni poti v Evropsko unijo. Strani se v sporazumu zavezujeta tudi k izpolnitvi zavez iz preteklih sporazumov, doseženih v okviru dialoga pod okriljem EU. Ena od teh je vzpostavitev skupnosti srbskih občin na severu Kosova, ki pa je sporazum ne omenja izrecno.
Zaveza k zagotovitvi ustrezne ravni samouprave za srbsko skupnost
Zavezujeta se k zagotovitvi ustrezne ravni samouprave za srbsko skupnost na Kosovu in možnosti zagotavljanja določenih storitev s strani Srbije. Strani bosta obenem formalizirali status srbske pravoslavne cerkve na Kosovu. V sporazumu se Srbija in Kosovo strinjata o poglobitvi sodelovanja na področjih gospodarstva, znanosti, tehnologije, pravosodja, zdravstva, kulture in pogrešanih oseb. Kot je še zapisano, ta sporazum predstavlja pomemben korak k normalizaciji, a bosta strani nadaljevali dialog pod pokroviteljstvom EU, ki bo vodil k pravno zavezujočemu sporazumu o celoviti normalizaciji odnosov. Za nadzor nad izvajanjem sporazuma bo skrbel skupni odbor pod vodstvom EU.
O tem, kako točno bo potekalo izvajanje sporazuma, se morata strani še dogovoriti, je po ponedeljkovem srečanju v Bruslju povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Novo srečanje voditeljev Srbije in Kosova bo potekalo marca, je napovedal. Po njegovih besedah sta se voditelja strinjala, da pogajanja o sami vsebini sporazuma niso več potrebna.
Kosovska opozicija nezadovoljna z doseženim v Bruslju
Opozicija v Prištini po ponedeljkovem sestanku v Bruslju kritizira kosovskega premierja Albina Kurtija, da je v okviru dialoga z Beogradom pristal na še en dogovor, v katerem ni priznanja Kosova, niti priznanja petih članic EU, ki ga še ne priznavajo.
Vodja Demokratske stranke Kosova (PDK) Memli Krasniqi je dejal, da se je v Bruslju zgodilo to, na kar so opozarjali že mesece, in sicer, da je »Kosovo izgubilo priznanje, dobilo pa skupnost srbskih občin«. Tudi vodja Demokratske lige Kosova (LDK) Lumir Abdixhiku je Kurtija obtožil, da je pristal na nekaj, kar ni vzajemno priznanje.
Edini, ki je v opoziciji podprl Kurtija, je vodja Zavezništva za prihodnost Kosova (AAK), Ramush Haradinaj, ki je sprejem predloga EU pozdravil kot velik dosežek, ker pomeni »dejansko sprejemanje neodvisnosti Kosova«. Kritična pa je bila ena najbolj vplivnih članica Kurtijeve stranke Samoopredelitev Dejona Mihali, ki se je vprašala, zakaj Vučić sporazuma ni podpisal. Kurti je namreč po pogovorih dejal, da je bil pripravljen podpisati sporazum, Vučić pa ne.
ZDA vidijo še dolgo pot do sporazuma
Ameriški odposlanec Gabriel Escobar, ki je bil v ponedeljek v Bruslju in se je ločeno sestal z Vučićem in Kurtijem, je v prvem odzivu dejal, da je izid dialoga še daleč in da bo za dosego dogovora med državama potrebno še veliko dela, poroča srbska tiskovna agencija Beta.
Aleksandar Vučić je po pogovorih zatrdil, da se v Bruslju ni zgodilo nič posebnega in da niso govorili o predlogu EU, temveč o implementaciji v dialogu že doseženih sporazumov, na prvem mestu o oblikovanju skupnosti srbskih občin. »Čakam na načrt implementacije, ki bo zadeval predvsem že podpisane dogovore. Na začetku časovnice pa mora biti skupnost srbskih občin,« je dejal, poroča srbski portal N1.
Napovedal je še, da bo danes od 21. ure na srbski javni televiziji RTS »odgovoril na manipulacije in laži, ki jih širijo ne samo tajkunski mediji, temveč tudi RTS, Tanjug in drugi«. Srbska premierka Ana Brnabić pa je na Twitterju opozicijo obtožila, da so z lažmi otežili položaj Srbije v pogajanjih v Bruslju.
Bruselj: Sporazum med Kosovom in Srbijo ne pomeni medsebojnega priznanja
Sporazum, o katerem sta se v ponedeljek strinjala srbski predsednik Aleksandar Vučić in kosovski premier Albin Kurti, ne pomeni de facto medsebojnega priznanja, je danes poudaril tiskovni predstavnik visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella, Peter Stano. Cilj dialoga pod okriljem EU je namreč normalizacija odnosov med državama.
Stano je na vprašanje, ali ponedeljkov sporazum o poti k normalizaciji odnosov med Kosovom in Srbijo vodi k de facto medsebojnemu priznanju, odgovoril, da ne. »Cilj dialoga namreč ni priznanje, cilj dialoga je normalizacija odnosov med Srbijo in Kosovom. Vsebino normalizacije pa določata strani, EU pri tem zgolj posreduje. Ne narekujemo, kaj naj storijo in kako,« je povedal Borrellov tiskovni predstavnik. Cilj dialoga in tudi mandat EU je doseči končni pravno zavezujoč celovit sporazum o normalizaciji odnosov, je poudaril.
Stano je pojasnil še, da so na ponedeljkovem srečanju voditeljev Srbije in Kosova z Borrellom dosegli napredek, saj sta se obe strani strinjali z vsebino sporazuma o poti k normalizaciji odnosov. A delo še ni končano, zdaj je treba sporazum še implementirati, kar je že v ponedeljek poudaril tudi Borrell. Marca bo potekalo novo srečanje Vučića in Kurtija, na katerem bodo govorili o izvajanju sporazuma.
Neimenovani visoki uradnik EU je sicer minuli petek dejal, da gre pri sporazumu za »de facto medsebojno priznanje«.
