V zakonu o cestah, ki ga je DZ potrdil v začetku oktobra lani, se je določba, da lahko odvoz poškodovanih in pokvarjenih vozil na avtocestah ali hitrih cestah opravljajo le na javnem razpisu izbrani izvajalci, razširila z vozil z največjo dovoljeno maso nad 3500 kilogramov tudi na vozila pod to mejo.
To je povzročilo negativen odziv v javnosti, državni svet pa je na zakon izglasoval odložilni veto in DZ ga je ponovno potrdil potem, ko je takratna državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Alenka Bratušek obljubila, da bodo sporno določbo, ki je bila v zakon zapisana s sprejemom dopolnila, ki predhodno ni bilo usklajeno z ministrstvom, odpravili.
Z danes sprejeto novelo zakona se tako posebna ureditev odvoza vozil na avtocestah in hitrih cestah, ko to storitev opravljajo le izvajalci, ki jih določi Dars, spet določa le za vozila z največjo dovoljeno maso nad 3500 kilogramov. Izvajalca bo lahko določila tudi policija sama, če bo šlo za zaseženo vozilo.
V vseh poslanskih skupinah so predlog novele zakona podprli. Predlagane spremembe podpirajo tako strokovna javnost kot zavarovalnice, je dejala Vida Čadonič Špelič (NSi). Miha Lamut (Svoboda) pa je dodal, da vlada z novelo zakona izpolnjuje dane obljube. Za je glasovalo 75 poslancev, eden je bil proti.
DZ sprejel noveli zakonov glede izvoza blaga z dvojno rabo in tehničnih zahtev proizvodov
DZ je sprejel noveli zakonov o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo ter o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti. Gre za tehnična zakona, s katerima se v slovenski pravni red vnaša uredbi EU.
Blago z dvojno rabo so predmeti, ki se uporabljajo za različne civilne namene, lahko pa tudi za obrambne in obveščevalne namene ter namene kazenskega pregona.
Zakon o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo je bil prvič sprejet ob vstopu Slovenije v EU in se je do zdaj samo enkrat spreminjal, pred desetimi leti. Takrat je bila sprememba soglasna, je na sredini seji spomnil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Tudi tokratna sprememba je posledica sprememb evropske direktive. Septembra 2021 je namreč začela veljati nova evropska uredba o nadzoru izvoza. EU je z njo okrepila nadzor nad trgovino s civilnim blagom in tehnologijami, ki bi se lahko uporabili tudi za vojaške ali varnostne namene. Prav tako se je okrepila zmogljivost EU za varstvo človekovih pravic in podpiranje varnih dobavnih verig za strateško blago.
Na vladi so novelo zakona hitro pripravili, ker slovenska podjetja prek tega zakona na leto ustvarijo tudi do 150 milijonov evrov izvoza, je izpostavil Židan.
Obenem je naslovil vprašanje, ali ne gre pri morebitnem prenosu podatkov za ustavno spornost, ki se je pojavilo med razpravo o predlogu novele zakona na pristojnem parlamentarnem odboru. Kot je poudaril, gre za enak sistem, kot ga je pred 10 leti soglasno sprejel DZ, z nadgradnjo samo nekoliko ožijo sistem in vključujejo dodatna pojasnila.
»Zato menimo, da če ta oblika prenosa podatkov med organi, ki so dolžni nadzirati blago za dvojno rabo, ni bila ustavno sporna pred 10 leti, je v tem trenutku lahko sporna še manj, saj so dodatne omejitve in zožitve sistema, ki je predpisan,« je pojasnil državni sekretar.
Za novelo je glasovalo 46 poslancev, proti jih je bilo sedem. Podoben je bil izid glasovanja o zakonu o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti, še enem tehničnem zakonu, ki ga je vlada pripravila z namenom uskladitve z evropsko zakonodajo.
»Govori o tehničnih specifikacijah proizvodov, ki so na trgu in njihovi dostopnosti. Zaradi razvoja proizvodov, pa tudi zaradi razvoja prodaje trgovine na spletu, se temu prilagaja tudi zakonodaja,« je o tej noveli v sredo dejal Židan. Vlada je ob tem kot javni interes vključila tudi dostopnost in uporabnost za invalide.
S spremembo zakona se zagotavlja dodatna podlaga za delo inšpekcijskih organov, vključno s kazenskimi določbami in sankcioniranjem kršitev in razširitev pooblastil inšpekcijskih organov. Obenem se zagotavljajo ustrezne zakonske podlage podzakonskim predpisom, kot na primer s področja dvigal, varnostih komponent za dvigala, tlačne opreme glede obveznosti lastnika in skrbnika proizvodov ter dostopnosti za invalide.
Da je v zvezi s tehničnimi zahtevami za proizvode kot javni interes prepoznan in uzakonjen vidik dostopnosti proizvodov invalidom, so še posebej pozdravili v Svobodi. »Glede na dejstvo, da pri nas živi približno 170.000 invalidov oziroma 8,5 odstotka populacije, in glede na dejstvo, da se ob čedalje večjem deležu starejšega prebivalstva potrebe te ranljive skupine vedno bolj povečujejo, gre za izjemno pomembno rešitev,« je v sredo dejal Aleksander Prosen Kralj (Svoboda).
Predlog za brezplačno kosilo za vse učence gre lahko v drugo obravnavo
DZ je danes z 51 glasovi za in nobenim proti odločil, da je predlog novele zakona o šolski prehrani primeren za nadaljnjo obravnavo. Z 49 glasovi za in petimi proti pa so kot primernega za nadaljnjo obravnavo ocenili tudi predlog sprememb zakona o osnovni šoli. Predloga je v DZ vložilo 5000 državljanov, v njihovem imenu pa Inštitut 8. marec.
Predlagatelji želijo s predlogoma zagotoviti brezplačno kosilo za vse učence.
Na inštitutu so predloga vložili glede na izkušnje staršev, ki so poročali, da otrokom težko plačajo kosilo v šoli. S spremembo zakona o osnovni šoli bi kot pravico za vse šoloobvezne otroke uvedli šolsko kosilo, z novelo zakona o šolski prehrani pa bi to pravico tehnično uredili in pri pripravi obrokov denimo prepovedali zunanje izvajalce. Zagotavljanje šolskega kosila je po veljavni ureditvi namreč tržna dejavnost.
Predloga so po njihovih besedah podprle številne nevladne organizacije in sindikati, tako Slovenska filantropija, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov javnega sektorja, Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij in zveza prijateljev mladine.
Izdatki proračuna bi se po izračunih obeh predlogov povečali za 77 milijonov evrov.
Po besedah ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Felde na ministrstvu načeloma podpirajo namen predlagatelja v zvezi z zagotovitvijo brezplačne prehrane za učence. Opozoril pa je, da je spremembe treba vpeljevati postopoma, saj nimajo vse šole ustreznih kadrovskih, prostorskih in organizacijskih zmožnosti.
DZ predlog novele zakona o upravnem sporu ocenil kot primernega za nadaljnjo obravnavo
DZ je danes predlog novele zakona o upravnem sporu, ki je v prvi obravnavi, s 53 glasovi za in nobenim proti ocenil kot primernega za nadaljnjo obravnavo. V predlogu, ki ga je v DZ vložila vlada, so rešitve za povečanje učinkovitosti postopkov v upravnem sporu in skrajšanje časa odločanja.
Glavna rešitev predloga se nanaša na spremembo sestave sodišča pri odločanju v upravnem sporu. Tako bi večino zadev, ki so praviloma enostavnejše, reševal sodnik posameznik, kar bi omogočilo hitrejše reševanje zadev in boljše obvladovanje pripada. Pomembnejše in pravno bolj zahtevne zadeve pa bi še vedno obravnaval senat, je v predstavitvi predloga povedala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan.
Spremembe so predvidene tudi na vrhovnem sodišču, ko bo to odločalo o pritožbah. Tudi tam se namreč uvaja sojenje po sodniku posamezniku, ki bo o sporu odločal, če je že na prvi stopnji o njem odločal en sodnik. V primeru, da je na prvi stopnji v upravnem sporu odločal senat, pa bo tričlanski senat odločal tudi na vrhovnem sodišču.
Predlog vsebuje tudi procesne rešitve, ki bodo sodišču omogočile, da bo od strank zahtevalo večjo skrbnost pri pripravi gradiva in s tem tudi večjo koncentracijo sojenja. Med drugim uvaja možnost, da sodišče stranki odredi omejitev števila in obsega vlog.
Cilj predlaganih novosti je povečati učinkovitost postopkov v upravnem sporu in skrajšati čas odločanja.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v NSi povedali, da si bodo morala sodišča in stranke ves čas postopka prizadevati za poravnavo, kar pozdravljajo. Pomisleke pa imajo denimo zaradi omejevanja strank v njihovih procesnih možnostih. Do drugega branja zato pričakujejo ustrezen odgovor na ta pomislek, je povedala Vida Čadonič Špelič.
V SDS bi želeli, da je odločanje v upravno-volilnih sporih javno. V nadaljnjem postopku bodo zato pripravili ustrezna dopolnila, da se predlog v tem delu spremeni, je napovedal Zoran Mojškerc.
V koalicijskih poslanskih skupinah medtem niso imeli pripomb. Predlog bo po opozorilu SD prispeval k temu, da bo upravno sodišče lahko zmanjšalo zaostanke. Strankam bo hkrati zagotovljeno učinkovito sodno varstvo, je poudarila Meira Hot. Glede na navedbe Mateja Tašnerja Vatovca podobno menijo v Levici. Med drugim so zadovoljni z rešitvijo, po kateri bo sodišče lahko stranki odredilo omejitev števila vlog.
Predlagane rešitve po opozorilu Svobode ne posegajo v pravico državljanov do poštenega sojenja in do ustreznega pravnega varstva. Kvečjemu jih z izboljšavo funkcionalnosti sodne veje oblasti ščitijo, je zagotovila Katarina Štravs.
