»Najprej vzameš teden dni dopusta, nato iščeš, prekličeš agencije, ki ponujajo tovrstno delo, povprašuješ pri znancih, sodelavcih. Najdeš super oskrbovalke, a ena zboli, druga ne zmore dela z dementno osebo – in znova iščeš. Situacijo bi še najlažje opisala, če rečem, da je to popoln rokenrol,« pripoveduje Carlova.
Lanskega novembra jo je iz stiske rešila 65-letna negovalka Svetlana K. iz Izole. Predstavila se je kot zaupanja vredna, izkušena, kompetentna, sočutna ... »Bila sem ji neizmerno hvaležna, še isti dan, ko so mi jo priporočili, je že prišla k moji mami. Takoj je postala domača, mami je bila všeč njena prijaznost. A kmalu so začela prihajati prva opozorila, da ni vse v najlepšem redu. Najprej me je na kričanje in zmerjanje v stanovanju opozoril podnajemnik, nato sosedje, mama se je težko ločila od mene, na sprehodu mi je potožila, da jo je negovalka udarila in ji glavo tiščala v blazino. Ko sem gospo s tem soočila, se je odvila hollywoodska drama o njeni nedolžnosti. Vse dokler nisem nekega dne prišla nenapovedano, postala pred vrati in se sama prepričala. Kričanje, zmerjanje, poniževanje. Starš, ki se na kavču trese in joka,« opiše trenutek trpkega spoznanja. Ne le za poniževanje, negovalka je svojo premoč izkoristila tudi za brskanje po osebnih stvareh. Carlovi pogrešajo očetov poročni prstan, dva mamina zlata prstana in zlato broško.
Eugenija Carl je negovalko prijavila policiji, sledilo ji je še več drugih svojcev, ki so prav tako opazili, da je v hiši zmanjkovala zlatnina in gotovina, tudi večje vsote. »Veliko ljudi mi v teh dneh piše, da se jim je zgodilo podobno,« pravi Carlova, zgrožena, da ženska svoje delo opravlja še naprej. Pri drugih družinah, tudi čez mejo v Italiji. Čeprav jo je policija kazensko ovadila zaradi tatvin in nasilništva. Ne prvič, negovalka Svetlana K. je bila zaradi tatvin nazadnje obsojena lani.
Kako zaznati nasilje nad starejšimi svojci? »Bodite pozorni na pretirano osladnost, pretirano prijaznost, pretirano samohvalo, objeme in poljube ter ne nazadnje na vsako najmanjšo spremembo pri svojcu,« svetuje Carlova, ki hkrati tudi poudarja, da zaradi tega primera ne gre vseh negovalk metati v isti koš. »Večina jih je zares srčnih in ni plačila, ki bi nadomestilo njihov trud,« meni.
Darinka Klemenc, ki se v okviru društva Srebrna nit ukvarja z nasiljem nad starejšimi, pritrdi, da je zgodba družine Carl učni primer, kdaj velja postati pozoren na dogajanje v hiši. »Huda stiska matere, ko se je hči oddaljila. Pretirano prijazen odnos v kulturnem okolju, kjer ljudi ne objemaš, še preden jih dobro spoznaš, še manj poljubljaš ... Vse to je lahko alarm za našo pozornost. Starejši, ki so se znašli v pat poziciji, zavedajoč se, da svojci ne morejo biti nenehno ob njih in da je pomoč oskrbovalk edina rešitev, namreč pogosto molčijo. Bodimo pozorni, kako se odzovejo na ime oskrbovalca, mogoče bodo s telesno govorico povedali več,« svetuje Klemenčeva, ki se je z nasiljem tako nad starejšimi kot tudi zdravstvenim osebjem veliko ukvarjala. S postavljanjem nadzornih kamer ima problem. »Vprašajmo se, ali si naš svojec res želi, da posnamemo vsak njegov gib, vsak njegov odhod na stranišče in intimno nego,« ponudi odgovor.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika
Črnokalski viadukt je dobil dva sinova
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kaj je o svojih mostovih, ki jih je konstruiral doma in v tujini, povedal arhitekt Marjan Pipenbaher, kako smo z Beti Jurković na Reki, kjer živi, obujali spomine na njene znane slovenske popevke, kakšne želje ima Gaja Filač, mlada slovenska igralka, zakaj bo na gradbišču drugega tira delavce odslej varovala sv. Barbara, kako nastope svojega sina, smučarskega skakalca Anžeta Laniška, spremlja njegova mama Andreja Lanišek, znana ljubljanska cvetličarka, ogledali smo si tudi prikaz, kako lavinski psi pomagajo pri iskanju oseb pod snežno odejo ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
