Še ena lastnost krasi to umetnico, ki pa hkrati tudi navdušuje. Njena pokončna drža in javna kritika raznih neumnosti političnih voditeljev in njen literarni opus so bili magnet tudi za življenjske načrte mojih otrok, ki sta že pri štirih letih z veseljem recitirala njene pesmi in celo cele strani proze.
Pomen njenega opusa bom postavil v širši kontekst.
Za vzgojo srečnega in v razumevanju živečega naraščaja je treba izkoristiti vsa literarna izročila, ki ustrezajo določeni starosti otroka. Pomembno je, da jih je več na razpolago in se z razvojem otroka dopolnjujejo. Svetovna izbira je za (Evropejce) dovolj velika. Naštejmo jih nekaj. Se še spominjate pravljic iz 1001 noči, ki so prikovale otroke k čustvenemu sodelovanju z glavnim junakom? Kaj pa likov iz pripovedk grške klasike? Na nebeške višine nas popeljejo tudi zgodbe o življenju egipčanskih bogov in faraonov. Veseljačenje grških bogov ne zaostaja za egipčanskimi. Tudi Rimljani imajo svoje zgodbe o bogovih in cesarjih. Slednjemu naboru lahko dodamo še kopico modrih izrekov (v latinščini). Vse to bi moralo biti dostopno mlademu naraščaju, da postane imun na poneumljanje samo z enim vsiljenim izborom. Seveda bom omenil tudi zgodbe in usmeritve, ki pa jih mladini tako pogosto ponavljajo, da ta nima časa za spoznanja drugih literarnih bogastev. Tako usmerjene ljudi je najlaže obvladovati za svoje interese. Ni se mogoče izogniti bibličnim zgodbam, saj brez njihovega poznavanja ostanemo izven razumevanja bogate evropske kulture, ki je že več stoletji prepletena z njimi. Če bi vsaj te biblične zgodbe bile brez maščevalnih izbruhov njihovega boga (vesoljna poplava, požig mest, zahteva po umoru edinega sina …), in brez sistema korenčka (raj) in palice (pekel), bi bil sprejemljiv. Tak, kot je zdaj, ni primeren za vzgojo sproščenega naraščaja.
Končno le moram omeniti namen pisanja tega članka. Poleg vseh prej naštetih literarnih umetnin stoji vzgojno enakovreden velik opus Svetlane Makarovič. Menim, da bi vsak slovenski otrok v svojem razvoju pri osvajanju črk moral spoznati njena imenitna dela. Tako bi tudi bolj trdno čutili pripadnost svoji domovini, saj so drugod otroci prikrajšani za ta slovenski biser.
Kaj se pa zgodi, če so tudi nekateri naši otroci prikrajšani za ta čustveni užitek? Posledice imate priložnost doživljati vsak dan. Ne samo posamezniki, tudi parlamentarne stranke so spustile nivo komuniciranja na ničlo. Ne morem se znebiti vtisa, da v tem prednjači stranka SDS s svojim predsednikom, ki mu je skoraj edina skrb, kako sprovocirati ljudi, jih spreti med sabo in metati polena pod noge novi vladi. Včasih se sprašujem, zakaj stranka ohranja črko D v svoji kratici stranke, saj bi jo laže razumeli brez te kamuflaže. Pomen preostalih dveh črk bi najlaže razložil njihov »zgodovinar« Grims.
Upam, da boste po branju tega besedila laže razumeli, da so tisti usmerjeni izobraženci, ki se niso napajali z deli iz zakladnice Svetlane Makarovič, pravi povzročitelji »incidenta« na proslavi Prešernovih nagrajencev.
Toni Jurjec, Brezovica pri Ljubljani
