Za delovnimi pulti, kjer so vrtalniki, pile, žage in drugo orodje, se oblikovanja nakita pri Christophu Steidlu Porenti trenutno učijo tri vajenke. Kar je največ, kar jih lahko naenkrat sprejme, čeprav je zanimanja veliko več. »Vsak mesec imam nekaj povpraševanj za vajeništvo. Mladi se zanimajo za ta poklic.« Kot še pojasni oblikovalec nakita, vajenke v njegovi delavnici ostanejo približno tri leta in pol do štiri leta, čeprav je eden od vajencev bil pri njem kar devet let. »Ne gre hitro, traja, da se naučiš, in veliko znanja dobiš skozi prakso,« pravi Porenta in dodaja, da je predajanje znanja dolžnost. Sam se je mojstrske obrti učil v benediktinskem samostanu, kamor je odšel, potem ko je že imel dva poklica. Rojen na Bavarskem je po osnovni šoli in realki pri jezuitih najprej končal strojno šolo in naredil izpit za industrijskega mehanika.
Šolanje v opatijski zlatarski delavnici
Tako je sprva sestavljal robote, nato je končal še trgovsko šolo, zatem pa je prišlo oblikovanje kovin, česar se je učil v opatiji Münsterschwarzach, ki leži 300 kilometrov iz Münchna. »V samostanu učijo različnih obrti, od čevljarstva, kamnoseštva do tiskarstva. Zlatarstva sem se učil od mojstrov v šoli s 130-letno tradicijo.« Po šolanju je v opatijski zlatarski delavnici nato nekaj časa delal kot zlatar, srebrokovač, restavrator ter oblikovalec nakita in uporabnih predmetov iz žlahtnih kovin. V Nemčiji je ustvarjal, dokler se ni zaradi ljubezni v začetku 90. let preselil v Slovenijo in, kot pravi, se v rodno deželo ne bi vrnil za nič na svetu. »V Sloveniji se zelo dobro počutim, tu je moj dom.« Ljudje so prijazni, pravi, všeč mu je tudi majhnost države.
Živi pod hribom v Cerkljah na Gorenjskem, ustvarja pa na Rimski cesti v Ljubljani, ki se je v zadnjih tridesetih letih po njegovih besedah zelo spremenila. »Ko sem prišel, mi je bila Ljubljana strašno lepa, vendar sivkasta. Danes je to zelo drugačno mesto, živahno in prenovljeno, krasno je. Tak biser je, kot mora biti.« Kot pravi Porenta, je šele v Sloveniji spoznal, kako družba veliko vlogo posveča nacionalnim kulturnim ikonam. »V Nemčiji imamo Goetheja in druge, vendar to ni tako prisotno, kot je tu, ko se praznuje denimo Plečnikovo leto, časti Prešerna in podobno.«
Delavnica, kjer se je čas ustavil
V nasprotju z Ljubljano, ki se je zelo spremenila, ima Porenta za svojo delavnico občutek, kot da se je čas v njej ustavil. Pogled skozi okno ateljeja se odpira navzven, a čas v Zlatem runu res teče drugače. Ustvarjalca ne zanimajo trendi, ni mu blizu industrijski nakit, ki je, kot poudarja, lahko lep, vendar ni oseben. »Pomembno mi je, da je vsak kos nakita unikat in nekaj posebnega. Danes ga hitro lahko razvrednotimo z množično proizvodnjo, a nakit je osebna stvar, z njim se tisti, ki ga nosi, izraža.« Porenta ustvarja brezčasen in pripovedni nakit, ki naj prehaja iz roda v rod. Oblike in zgodbe zanj črpa iz narave in mitologije, ustvarjalčev svet pa je mogoče začutiti takoj ob vstopu v delavnico. Idej Porenta ne riše v skicirko. »Perfekcionist sem, in ker ne znam odlično risati, ne delam skic. Poleg tega imam dobro predstavo in v mislih lahko predmet obračam naokoli in ga vidim z vseh strani. Občasno naredim le kakšno delovno skico, le toliko, da na papir vržem koncept, kar pa je videti kot kakšna čečkarija.«
Reciklirano zlato in diamanti za nakit
Kot pojasnjuje Porenta, ki nakit oblikuje iz različnih kovin in kamnov, v zadnjih letih zlato in srebro ter diamante in briljante uporablja le reciklirane. »Ne želim, da s tem, ko delam nakit, škodljivo vplivam na okolje in življenje ljudi v Amazoniji. V obtoku je veliko starih zlatnikov, ki so brez numizmatične vrednosti, so pa narejeni iz precej dobrega zlata. Kovance dam rafinirati, iz česar dobim čisto zlato, ki ga nato oblikujem.« Vir za diamante in briljante, kot pripoveduje ustvarjalec, so različni stari kosi nakita, ki so »zlomljeni ali preživeti, ker so bili narejeni po modi.« Tovrstne kose odkupi, vzame kamne in jih vgradi v svoj nakit, česar pa ne more narediti pri barvnih kamnih, ker niso dovolj trdi. Poleg nakita Porenta oblikuje tudi posode, kelihe in skulpture. Na delavnici Moč prstana, ki je eno od obrtniških doživetij, ki jih je Turizem Ljubljana zasnoval v sodelovanju s petimi ljubljanskimi obrtniki, si v Zlatem runu pod vodstvom mojstra oblikovanja nakita lahko par sam izdela prstana.
