Četrtkova seja skupščine Srbije, na kateri so razpravljali o pogajanjih s Kosovom od 1. septembra do 15. januarja, je potekala v znamenju zmerjanja in incidentov. K temu je s svojo prisotnostjo pripomogel predsednik Srbije Aleksandar Vučić, ker naj bi počasi začel popuščati pritisku zahodnih držav glede Kosova. Že od jutra so nacionalistični skrajneži iz vrst opozicije nosili transparente z napisi, kot sta »Izdajalec« in »Ne kapitulaciji«. Popoldne pa sta zmerjanje in kričanje med predsednikom države in opozicijskimi poslanci nacionalističnih strank dosegli vrhunec, ko so se slednji spravili nanj in ga obtoževali izdaje. Gneča in prerivanje sta bila tolikšna, da je težko razbrati, kaj se je v resnici zgodilo. Vsekakor se je seja za krajši čas prekinila.
Vučić ni hotel pokazati nemško-francoskega načrta
Nacionalistične skrajneže je Vučić razjezil, ker ni hotel pokazati nemško-francoskega načrta za reševanje kosovskega vprašanja in ker ga ni odločno zavrnil. Sicer je v skupščini dejal, da ničesar ne skriva in da se »najnevarnejši del« načrta, ki ga podpirajo ZDA in vse članice EU (tudi Španija, Romunija, Slovaška, Grčija in Ciper, ki edine v EU ne priznavajo Kosova), skriva v zahtevi Srbiji, da naj neha nasprotovati članstvu Kosova v Združenih narodih in drugih mednarodnih organizacijah (gre za preprečevanje članstva, ker polovica držav članic ZN priznava neodvisnost Kosova, druga polovica držav pa glede Kosova sledi Srbiji).
Vučić je izrazil nasprotovanje takšnemu posrednemu priznanju Kosova, hkrati pa je, podobno kot že pred desetimi dnevi, opozoril, da bi srbsko zavračanje pogajanj na podlagi tega načrta pomenilo konec približevanja EU, konec liberalnega vizumskega režima v EU za srbske državljane, ustavitev tako zelo pomembnih zahodnih investicij in potem tudi njihov umik. Dejal je tudi, da skupščina za zdaj o francosko-nemškem načrtu še ne bo odločala, treba pa je srbski javnosti razkriti, pred katerimi izzivi v zvezi s Kosovom je Srbija. Sicer se je 28 poslancev skrajnih nacionalističnih strank opozicije (vseh poslancev je 250), ki jih je Vučić označeval za antisrbske elemente in Kurtijeve zaveznike, povezalo z zahtevo, da se zavrne »nov zahodni ultimat«.
Jabolko spora je stopnja avtonomije srbskih občin
Vsekakor bi Vučić lažje sprejel francosko-nemški načrt in lažje dovolil članstvo Kosova v ZN, če bi vlada Albina Kurtija odobrila nastanek Skupnosti srbskih občin (ZSO) na severu Kosova, o čemer so veliko govorili na omenjeni seji skupščine Srbije. Hkrati je v četrtek potekala seja skupščine Kosova, na kateri je Kurti navedel šest pogojev za ustanovitev ZSO. Gotovo je za Vučića nesprejemljivo, da ZSO ne bi imela izvršne oblasti. Torej ne bi šlo za pravo avtonomijo, kakršno zahteva Srbija. Poleg tega bi bila ustanovitev ZSO mogoča šele po tem, ko bi Srbija priznala neodvisnost Kosova, kar na primer ni zahteva francosko-nemškega načrta.
Kot je Vučić ogorčeno dejal v svojem govoru v skupščini, Priština še vedno ni omogočila nastanka ZSO, čeprav jo predvideva bruseljski sporazum iz leta 2013. V resnici se Kosovo in Srbija ne moreta dogovoriti o tem, kako veliko avtonomijo in katere pristojnosti bi imela ZSO. Tudi Kurti noče dati ZSO izvršne oblasti, ker meni, da bi bilo to v nasprotju s kosovsko ustavo. Sicer se je kosovski premier prejšnji teden pritoževal, da zahodne države z ZDA na čelu glede ZSO »pritiskajo na najbolj evropsko, najbolj proameriško in najbolj demokratično državo na zahodnem Balkanu«, namesto da bi okrepile pritisk na Srbijo.
