S Svetlano Makarovič sva pred leti po golem naključju ležali v istem času v isti bolnišnici. Malo pred tem sem pisala o slovenceljstvu – ne o njeni opredelitvi slovenceljstva, temveč o njenem slovenceljskem ravnanju. A na to sem gladko pozabila; na slabe stvari itak sistematično pozabljam. Ker sva si pred tem prek skupne prijateljice pošiljali izraze naklonjenosti, sem v bolnišnici prišla na »odlično« idejo: gospe Makarovič bom odnesla kapučino iz avtomata. Da se spoznava in poklepetava. Da bo bolniška rutina za dlako znosnejša.
Gorje meni. Le kako sem lahko pomislila na kaj takega. Ko sem se vsa vljudna pojavila pri vratih bolniške sobe, me je premerila s pogledom, ohlajenim na minus deset...
Upravni odbor Prešernovega sklada je sporočil, da na letošnji podelitvi Prešernovih nagrad ne bodo podelili tudi leta 2000 zavrnjene nagrade pesnici...
