Če bi bil delež gozdov in ostalega rastlinja na evropskih mestnih površinah okoli 30-odstoten, bi lahko leta 2015 preprečili kar tretjino od 6700 smrti zaradi vročinskih valov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. To je prva študija, ki neposredno proučuje vpliv dodatnih gozdnih površin na preprečevanje presežnih smrti v mestnih okoljih med vročinskimi valovi, je poudarila glavna avtorica članka Tamara Iungman z inštituta za svetovno zdravje v Barceloni.
Dejala je, da je že znano, da visoke temperature v mestnih okoljih negativno vplivajo na zdravje. Predvsem vodijo do težav s srcem in dihalnimi organi, povečujejo pa tudi delež ljudi, sprejetih v bolnišnice ter presežnih smrti. Mesta z najvišjimi stopnjami umrljivosti zaradi visoke temperature so večinoma v južni in vzhodni Evropi.
Zaradi podnebnih sprememb bo najbolj prizadeta Ljubljana
Med evropskimi mesti bo sicer po napovedih švicarskega inštituta Crowther Lab zaradi podnebnih sprememb najbolj prizadeta Ljubljana, kjer naj bi povprečna temperatura v najtoplejših mesecih do leta 2050 narasla za kar osem stopinj.
Iungman je izpostavila tudi, da si želijo odločevalce v urbanih območjih spodbuditi k »strateški integraciji zelene infrastrukture v urbano načrtovanje«. S tem bi po njenih ocenah vzpostavili bolj okoljsko vzdržno, zdravo in odporno mestno okolje.
Temperature v mestih so sicer pogosto višje kot v neposredni okolici zaradi tako imenovanega efekta vročinskega otoka. Temen asfalt, zgradbe, ki zadržujejo toploto ter pomanjkanje rastlinja v mestih pripomorejo k temu, da so temperature v mestih v povprečju za 1,5 stopinje višje kot na podeželju.
Temperature v mestih so še zvišale podnebne spremembe, zaradi katerih je Evropa lani doživela najtoplejše poletje, odkar beležimo temperaturo.
