Številni so 47-letniku očitali, da širi rusko propagando. Oleksij Arestovič se je že opravičil žalujočim družinam za svojo izjavo. Ukrajinske letalske sile pa so danes zanikale ugibanja, da bi lahko prestregle ruske rakete Kh-22. V predsednikovem uradu je bil Arestovič zaposlen od decembra 2020. Zaradi svojih izjav med rusko invazijo je postal ena bolj prepoznavnih osebnosti na Zahodu.
Njegova izjava se je nanašala na sobotni ruski raketni napad na devetnadstropni stanovanjski blok v Dnipru. Doslej so reševalci izpod ruševin potegnili 41 mrtvih in okoli 80 ranjenih, med katerimi je 16 otrok. V bolnišnicah se zdravi 28 ljudi, številni pa so v kritičnem stanju. 25 jih še vedno pogrešajo.
Napad v Dnipru je bil najhujši izmed sobotnih raketnih napadov ruskih sil po vsej Ukrajini, med drugim v Kijevu, Harkovu in Odesi. To so bili sicer prvi obsežni ruski napadi v novem letu, večinoma pa so bili usmerjeni v ukrajinsko energetsko infrastrukturo. V Kremlju so odgovornost za napad zanikali in dejali, da bi ga lahko povzročila ukrajinska zračna obramba.
V Dnipru še vedno iščejo več kot 20 pogrešanih
V Dnipru tudi danes nadaljujejo iskanje pogrešanih. Teh je po zadnjih podatkih še vedno več kot 20. Doslej so reševalci sicer odstranili že 90 odstotkov ruševin stanovanjske zgradbe, ki so jo zadele ruske rakete, je danes sporočil guverner regije Dnipropetrovsk Valentin Rezničenko.
Doslej so reševalci izpod ruševin potegnili 41 mrtvih in okoli 80 ranjenih, med katerimi je 16 otrok. V bolnišnicah se zdravi 28 ljudi, številni pa so v kritičnem stanju. 25 jih še vedno pogrešajo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po podatkih reševalnih služb so delavci od začetka reševalnih del odstranili že več kot 9000 ton ruševin stanovanjske stavbe in 41 poškodovanih avtomobilov.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napad označil za vojni zločin. »Nobenega dvoma ni: vsaka oseba, ki je kriva za ta vojni zločin, bo identificirana in privedena pred roko pravice,« je dejal v rednem nagovoru v ponedeljek zvečer. V luči civilnih žrtev sta tako EU kot mednarodna skupnost napad na stanovanjsko stavbo v Dnipru ostro obsodili. Švedski premier Ulf Kristersson, čigar država trenutno predseduje Svetu EU, ga je prav tako označil za vojni zločin, medtem ko je tiskovni predstavnik EU za zunanje zadeve Peter Stano napovedal, da »ti zločini ne bodo ostali nekaznovani«.
Medtem je ruski obrambni minister Sergej Šojgu obiskal območje spopadov v Ukrajini, da bi se seznanil z razmerami in vojakom podelil odlikovanja. Ob tem naj bi jih pozval, naj za zmago storijo vse, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Nekdanji poveljnik Wagnerja na Norveškem zaprosil za azil
Medtem je nekdanji poveljnik ruske najemniške vojaške skupine Wagner v petek iz Rusije pobegnil na Norveško, kjer je zaprosil za azil. Najemniško skupino naj bi zapustil, ker je bil priča številnim kršitvam človekovih pravic in vojnim zločinom v Ukrajini. To je prvi znani pobeg pripadnika Wagnerja na Zahod, poroča BBC.
26-letni Andrej Medvedjev, nekdanji ruski vojak, ki je med letoma 2017 in 2018 prestajal zaporno kazen, je v petek pobegnil na Norveško. Tam ga je pridržala norveška mejna straža, vodja policijskega štaba v norveški regiji Finnmark Tarjei Sirma-Tellefsen pa je kmalu za tem potrdil, da je nekdanji plačanec prosil za azil. »Trenutno je pridržan na območju Osla, kjer se spopada z obtožbami nezakonitega vstopa na Norveško,« je za BBC povedal njegov odvetnik Brynjulf Risnes.
Identiteto moškega je sicer razkrila ruska organizacija za človekove pravice Gulagu, ki mu je tudi pomagala pri prebegu. Ustanovitelj organizacije Vladimir Osečkin je pojasnil, da se je nekdanji plačanec Wagnerju pridružil julija lani, ko je podpisal štirimesečno pogodbo.
V Ukrajini naj bi bil Medvedjev zadolžen za divizijo, za katero so mu vsak teden priskrbeli med 30 in 40 vojakov, je poudaril Osečkin in dodal, da naj bi dezertiral potem, ko je bil med služenjem v Ukrajini priča številnim kršitvam človekovih pravic in vojnim zločinom. V videoposnetku, ki ga je objavila organizacija Gulagu, pa je Medvedjev dejal, da je Ukrajino zapustil novembra, ko je izvedel, da mu pri Wagnerju nameravajo podaljšati pogodbo za nedoločen čas.
Medvedjev še navaja, da je Wagnerjeva notranja varnostna služba uvedla smrtne kazni za dezerterje. »Skratka, počutil se je izdanega in je želel čim prej oditi,« pa je dejal njegov odvetnik Risnes. Ob tem je dodal, da je Medvedjev s seboj na Norveško prinesel nekaj dokazov o vojnih zločinih, ki naj bi jih predstavil v prihodnjih tednih.
Vodja ruske najemniške vojske Wagner Jevgenij Prigožin je medtem že potrdil, da je Medvedjev nekdanji plačanec te skupine. Obtožil ga je zlorabe zapornikov in zatrdil, da je zelo nevaren. Prav tako je dejal, da ima Medvedjev tudi norveško državljanstvo, v Ukrajini pa naj bi vodil bataljon vojakov iz Norveške.
Ukrajina prejela tri milijarde makrofinančne pomoči EU
Evropska komisija je sicer danes Ukrajini izplačala prvo posojilo v višini treh milijard evrov iz 18 milijard evrov vrednega programa makrofinančne pomoči za letošnje leto, so sporočili v Bruslju. Memorandum o soglasju za zagotovitev financiranja Ukrajini v letu 2023 v obliki posojil so v ponedeljek podpisali izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis v imenu EU, ukrajinski finančni minister Sergij Marčenko ter vodja ukrajinske narodne banke.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem nagovoru na WEF poudarila, da je danes izplačana pomoč Ukrajini »močno sporočilo«. »To bo okrepilo finančno stabilnost Ukrajine, pomagalo pri izplačilu plač in pokojnin, zagotovilo delovanje bolnišnic in šol. Mislim, da lahko govorim v imenu vseh tukaj zbranih, da bomo pomagali, dokler bo treba,« je povedala v Davosu, kjer je bila tudi soproga ukrajinskega predsednika Olena Zelenska.
Po navedbah Evropske komisije je naslednje izplačilo v višini 1,5 milijarde evrov predvideno za marec. Gre za ugodna posojila z ročnostjo do 35 let. Stroške obresti bodo prevzele države članice. Tako so EU, njene članice in evropske finančne institucije od začetka ruske agresije na Ukrajino tej državi namenile pomoč v skupni višini okoli 49 milijard evrov. Gre za finančno, humanitarno in vojaško pomoč.
